Kljub turobnemu zimskemu vremenu jutri ob pol dvanajstih na slovesnosti v vojaškem oporišču Butmir v Sarajevu ne bo manjkalo zadovoljnih obrazov. Na prihodnjem sedežu poveljstva evropskih enot bo uradni vojaški prevzem mirovne operacije v Bosni in Hercegovini, ki jo je Evropski uniji prepustila zveza NATO. Zgodovinskega pomena je kakopak to, da gre za ponovno osvojitev oziroma kar reconquisto tega tradicionalno evropskega protektorata in te stične točke islama ter obeh vej krščanstva pravzaprav sredi starega kontinenta.
Kljub turobnemu zimskemu vremenu jutri ob pol dvanajstih na slovesnosti v vojaškem oporišču Butmir v Sarajevu ne bo manjkalo zadovoljnih obrazov. Na prihodnjem sedežu poveljstva evropskih enot bo uradni vojaški prevzem mirovne operacije v Bosni in Hercegovini, ki jo je Evropski uniji prepustila zveza NATO. Zgodovinskega pomena je kakopak to, da gre za ponovno osvojitev oziroma kar reconquisto tega tradicionalno evropskega protektorata in te stične točke islama ter obeh vej krščanstva pravzaprav sredi starega kontinenta.
Nad začetkom največje evropske mirovne misije Altea, v kateri bo nad pravzaprav še vedno krhkim medetničnim mirom bedelo okoli 7000 vojakov iz 22 članic Unije in enajstih tretjih držav, so kakopak najbolj zadovoljni Evropejci. Pravzaprav pa bi morali biti zadovoljni tudi v protektoratu krhkega miru živeči Srbi, Bošnjaki in Hrvati. Zaradi ameriških pritiskov po razbremenitvi v Evropi nameščenih vojaških trup, ki jih dobesedno krvavo potrebujejo v Iraku in Afganistanu, so lahko nad uspešnim prenosom odgovornosti za mir zadovoljni tudi uradniki zveze NATO. Nenazadnje bo severnoatlantsko zavezništvo, ki je operacijo Sfor z začetnimi 60.000 vojaki začelo izvajati decembra 1995 z nalogo uveljavitve Daytonskega sporazuma, za vsak slučaj v Sarajevu ohranilo manjše poveljstvo, ki bo skupaj s podpornim številom štelo okoli 350 ljudi.
Ne glede na pravzaprav zaradi geostrateških potreb politike preventivnih vojn staro-novega vojnega poglavarja Bele hiše Georga Busha mlajšega izsiljeni prevzem mirovne operacije v Bosni in Hercegovini, iz katere se bodo pravzaprav umaknili samo ameriški vojaki, vse ostale enote pa bodo zgolj zamenjale našitke na uniformah, pa je vojaški prevzem, pa čeprav mirovnega nadzora nad Bosno in Hercegovino, s strani Evropske unije zgodovinski. Balkana, tega geopolitičnega središča, ki je pravzaprav usodno vlogo odigral v obeh svetovnih vojnah prejšnjega stoletja, se namreč ne podcenjuje.
Dokazov za posebno pozornost, ki ga tistih nekaj svetovnih velesil namenja Balkanu, namreč res ne primanjkuje. Prav med svetovne velesile se tudi s to mirovno operacijo v Bosni in Hercegovini pravzaprav poskuša kot navidez enotno območje vriniti tudi Evropska unija. Zadnji tak dokaz v vrsti je tako prav gotovo zgodovinsko priznanje ustavnega imena Republike Makedonije, ki so ji ga iz Bele hiše namenili po neuspešnem referendumu o zavrnitvi zakonodaje o lokalni samoupravi, enega od pogojev za uresničitev Ohridskega mirovnega sporazuma med makedonsko večino in albansko manjšino v državi. Da ne bo pomote, to priznanje sicer pomeni, da se ameriške vojaške sile iz te države še lep čas ne nameravajo umakniti.
Čete Združenih držav Amerike, pravzaprav edine države na svetu, ki ima svoja vojaška poveljstva za posamezne kose sveta, tudi Evropo, zunaj svojih meja, ostajajo čvrsto vkopane tudi na Kosovu. V vojaški dirki za ta balkanski protektorat so sicer zmagali Rusi, ki so na letališče v Prištini nenapovedano pridrli prav iz Bosne in Hercegovine. Tako iz Kosova kot iz Bosne in Hercegovine, kjer pod poveljstvom Evropske unije ostajajo vojaške sile Albanije, Argentine, Bolgarije, Kanade, Čila, Maroka, Nove Zelandije, Romunije, Švice in Turčije, so se bili ruski vojaki primorani umakniti šele zaradi likvidnostnih težav doma. Zaradi geostrateške pomembnosti Balkana in pravzaprav tradicionalne rusko-srbske naveze bi se sicer vsaj na Kosovo radi vrnili, toda to - tudi po novem geopolitičnem razmerju vojaških sil, ki bo nastalo prav po jutrišnjem prevzemu vojaškega nadzora nad mirovnim procesom v Bosni in Hercegovini – se še kar nekaj časa ne bo zgodilo.
Optimizem visokih evropskih uradnikov - svoje sijoče lice bo jutri na slovesnosti ob prevzemu misije po Sarajevu razkazoval vsaj visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana - pa je do neke mere upravičen. Kajti če so vrhovi članic Evropske unije že prežvečeno razklani ob sodelovanju v preventivni vojni v Iraku, so, vsaj kar se tiče protektoratov tako rekoč na obrobju meja Evropske unije, presenetljivo enotni. V 7000 članskih enotah bo tako največ britanskih vojakov, okoli 1600, pa tudi na njihovem čelu bo stal britanski general David Leakey. Britanske komande bo med drugimi deležnih tudi predvidoma 229 domačih soldatov.
Presenetljiva enotnost starega kontinenta pa velja tudi na stroškovnem področju. To največjo evropsko vojaško operacijo mirovnega nadzora v Bosni in Hercegovini bodo finančno pokrili preko mehanizma Altea, v katerega članice Unije, torej tudi Slovenija, prispevajo na podlagi svojih bruto domačih proizvodov. Tako se ni pravzaprav nihče niti obregnil ob nekaj manj kot 72 milijonov evrov plus stroške osebja in njihove opreme, ki padejo na ramena sodelujočih držav, kar bo potrebno odšteti za to evropsko reconquisto Bosne in Hercegovine.
Operacija Altea bo pravzaprav tretja vojaška operacija v okviru nastajajoče skupne obrambne politike Evropske unije. Ta je poprej poizkusno nastajala že v operacijah Sloga v Makedoniji in Artemis v zgolj po imenu Demokratični republiki Kongo. Toda glede na napovedi visokih evropskih predstavnikov, ki zaenkrat želijo ostati neimenovani, da bo ta vojaška operacija mirovnega nadzora v Bosni in Hercegovini pomemben preizkus skupne evropske obrambne in varnostne politike pred novimi izzivi, kar naj bi bil denimo Kosovo, je moč slutiti, da se je s tem zgodovinskim prevzemom vojaškega nadzora že začel tudi nek širši proces. In sicer kar evropska reconquista celotnega Balkana.
Komentarji
komentiraj >>