Četrtek, 2. 12. 2004
jizah
Malo je ljudi, ki so s svojo ekscentričnostjo, odtrganostjo in izvirnostjo na svet glasbe pustili tako večik pečat kot je to uspelo Ol' Dirty Bastardu med raperji. Bil je človek mnogih incidentnih situacij, človek, za katerega nikoli nisi vedel s čim te bo presenetil in kaj novega bo zakuhal. A kot pribito drži, da je s svojim obnašanjem, s katerim se je pozabival med lunatičnostjo in naštudirano prizemljenostjo, postal ikona, eden največjih in najbolj kultnih raperjev. Na odru z njim nikoli ni bilo dolgčas, veljal je za največjega "performerja" med raperji, njegov na crack navajen glas pa je svojevrstna zgodba zase. Žal je pred pol meseca ODB umrl v studiu svoje matične skupine Wu Tang Clanov, s tem pa je njegov mit postal še večji...
Mnogo je ljudi, ki so s svojo smrtjo in svojim načinom življenja dokazali, da moraš kot glasbena legenda (vsaj v očeh širše publike) umreti mlad. Kaj mlad na višku slave. Je kdo prepričan, da bi Janis Joplin, Jimi Hendrix, Jim Morrison, Sid Vicious in ostali legende kot so, če njihove tako ali tako za ljudske množice čudne poti ne bi prekinila smrt. Mnogokrat nepričakovana pa vendar tesno povezana z načinom življenja vseh zgoraj naštetih je doletela tudi Ol' Dirty Bastarda. Seveda je v relativno kratkem času "trajanja" rapa takšne ali drugačne smrti že doživelo nekaj velikih raperskih imen, začenjši z Notorious B.I.G.om, Jam Master Jayom, Big L-om, Scott La Rockom, Grymreapo iz Gravediggazov ter nenazadnje celo heroja mladine, ki njegovega časa nikoli niso doživeli in se sedaj ukvarjajo z bajkami o njem, 2Paca. Z vsem dolžnim spoštovanjem do njih in še mnogih ostalih raperjev, ki jih žal ni več med nami, pa je bil Ol' Dirty Bastard vendarle nekaj posebnega. Človek z neskončno imeni je bil eden od dveh "lunatikov" raperskega sveta. Njemu ob bok, ampak res ob bok bi lahko postavili le še enega raperja, Flavor Flava iz Public Enemy, ki pa se leta in leta skriva nekako v ozadju svoje matične zasedbe. In ne Flavor Flav niti slučajno ni tako bizaren, neprizemljen in zanimiv osebek kot je biu pred kratkim preminuli Ol' Dirty Bastard. Že res, da ju je povezovala ista droga od katere sta (bila) odvisna oba (govorimo seveda o cracku), a vseeno je bil Ol Dirty Bastard odbitek svoje vrste. Človek, ki samemu sebi nadene ime Star umazan prasec, ki je svojo rapersko kariero ustoličil kot eno najinovativnejših in najbolj ekscesnih, je bil velik celo tako, da so o njegovi smrti poročali vsi večji svetovni mediji. Celo naša nacionalna televizija ter komercialni POP tv sta novico objavila v svojih dnevnih obvestilih. Mit o njem je nastajal počasi in spontano. Lahko bi veljal za izumitelja off the beat rapanja, vedno pa so se delila mnenja o tem, ali so ODBjeve smešnice globoko premišljene in so nastale v umu velikega genijalca, ki tako kot mnogi drugi genijalci sloni na meji med genijalnostjo in "premaknjenostjo" ali so to precej nekonceptualni, a hkrati spontani momenti iz katerih ODB črpa svojo kreativnost. In če od špekulacij preidemo k dejstvom ugotovimo, da nas je ODB poleg odličnih vpadov na skupnih izdelkih njegove matične skupine Wu-Tang Clan, osrečil vsaj še na dveh solo ploščah. Navzlic temu, da bi bila oz. bo nova plošča, ob snemanju katere je umrl, najbrž le še bleda senca nekdaj enega največjih oseb v raperski zgodovini, pa nikoli ne bomo spremenil dejstva, da je imel tudi rap svojega zabavljača, dobrovoljčka, ikono, človeka, ki je imel jajca in si je upal biti drugačen, precejkrat odmaknjenega od realnega sveta in vrednot le-tega. Bil je najbržnajvečji "entertainer" človek, ki te je nasmejal v momentih, ko si imel vsega dovolj. Dva dni pred izpolnjenim rojstnim dnem pa je med snemanjem enega od zadnjih komadov iz svoje plošče, ki naj bi izšla pod imenom Dirt McGirt na Jay-Z/damon Dashovi založbi Rock-a-fella, v studiu Wu Tang Clanov kolapsnil in bil v roku slabe ure že mrtev. Infarkt in žalost v rap svetu. V nekaj dneha smo na forumih in različnih internetnih straneh doživeli nesluteno evforijo, ki je vladala okrog njega. Ljudje so z velikim delom nostalgije govorili o tem kako so gledali Wu Tange 5krat , a nikoli niso videli Ol' Dirtyja, o tem, kako so svoje otroke, ko so komaj spregovorili učili izgovarjati Shimmy Shimmy Ya, o tem, kakšne občutke so doživljali ob poslušanju Ol' Dirtyja in še marsičem drugem. V kolikor je globalni svet obmolknil 11. septembra, ko sta se zrušila dvojčka v New Yorku, je raperski svet kljub mnogim izgubam v dosedanjih letih raperske renesanse in smrtim velikih imen, resneje obmolknil ob smrti ODBja. Na Radiu Študent pa mu posvečamo dveurni homaž, v kateerm boste slišali ogromno stvari, ki jih poznate in še več stvari, ki ste jih najbrž slišali redko, od različnih gostovanj in sodelovanj pri projektih filmske glasbe do remixov in tako naprej.
In še prepis biografije človeka, ki sem jo v trenutkih šoka napisal na stran Rhyme Kickerzov:
OL' DIRTY BASTARD aka RUSSELL JONES
15.11.1968 - 13.11.2004
diskografija:
1995 RETURN TO THE 36 CHAMERS (Elektra)
1999 NIGGA PLEASE (Elektra)
2002 TRIALS AND TRIBULATIONS OF RUSSELL JONES (D3)
Bili so Wu-Tang Clani ... in bil je tudi Ol' Dirty Bastard. Ena največjih ikon raperske zgodovine. Fant, ki se je pod imenom Russell Tyron Jones rodil 15. 11. 1968 v Brooklynu in odrasel v predelu, imenovanem Fort Green, v najstniških letih pa se je začel vse bolj družiti s svojima bratrancema Robertom Diggsom ter Garyjem Griceom. Ob gledanju kung fu filmov ter poslušanju glasbe so kmalu prišli na idejo o rap skupini, ki so jo kasneje tudi uspešno zagnali. Robert Diggs je postal THE RZA, nekakšen možgan celotnega projekta, Gary je postal THE GZA, Russell pa OL' DIRTY BASTARD. Ustanovni člani so okrog sebe zbrali še U-Goda, Method Mana, Inspector Decka, Raekwon The Chefa, Ghostface Killaha ter Masta Killo. Imenovali so se Wu-Tang Clan (in se še).
V rapersko zgodovino se je vpisal večkrat. Najprej, ko je na neverjetni plošči zasedbe Wu-Tang Clan "Enter The Wu-Tang: 36 Chambers" odigral eno najvidenjših vlog. Kaj je Ol' Dirty Bastard pomenil Wu Tangom, je postalo jasno, ko so štiri leta kasneje Clani izdali svoj drugi album "Wu-Tang Forever". Na njej je bilo namreč nečesa očitno premalo. Premalo je bilo kitic, rim in verzov, v katerih je sodeloval O D B, premalo je bilo delov, ko so iz spretnega obračanja besed Wu-Tangovci prešli na odtrgan Odb-jev glas in njegov zaščitni off the beat rap, katerega najvidnejši predstavnik je prav on. Od takrat se fama wutangovcev zgolj potaplja. Med izidom prve plošče Wu-Tangov leta 1993 in nadaljevanju z dvojnim albumom Forever leta 1997 je Dirty kakopak posnel tudi svojo legendarno solo ploščo, imenovano "Return To The 36 Chambers: The Dirty Version". Na njej smo lahko dodobra spoznali Odb-ja v vsej svoji veličini. Njegov svojevrsten vokal, njegove pijansko-drogeraške tekstualne odisejade ter ideje, ki jih je nametal na svoj prvenec, so skupaj z njegovim ODBitim, "pijansko-jebačkim" in ignorantskim stilom ikonizirale in v popolnosti ustvarile skorajda filmski lik gospoda Russella Jonesa.
Njegove težave so se začele že pred izdajo Enter The Wu-Tang plošče, ki je izšla konec leta 1993. V isto leto namreč sega edini nasilniški izpad ODB-ja, za katerega je bil tudi obsojen. Težave so se nadaljevale po izdaji plošče, ko je leta 1994 zaradi nekega uličnega prepira nanj streljal (in ga tudi ustrelil v trebuh) nek manj znan raper v delu Brooklyna, imenovanem Bedford-Stuyvesant. Resnejših posledic ni bilo, ODB pa je poskušal svoje probleme rešiti z izdajo svojega solo prvenca leta 1995 (pred njim je od Wu Tangovcev svoj solo album posnel le Method Man in preden so Wu Tangi sploh nastali, še Genius) "Return To The 36 Chambers: The Dirty Version", ki jo je posnel za založbo Elektra. Plošča je lansirala tudi dva klasična hita "Shimmy Shimmy Ya" ter "Brooklyn Zoo". Po izdaji dolgo pričakovanega dvojnega albuma "Wu-Tang Forever", kjer je bilo na plošči zaznati veliko premalo vpadov Ol' Dirtyja, so se razširile govorice, da se je to zgodilo zaradi njegovih nenehnih težav z drogo. Konec leta so ga aretirali, ker ni plačeval otroškega dodatka za svoje tri otroke v skupni vrednosti približno 35.000 dolarjev svoji nekdanji ženi Icelene Jones. Leto kasneje je odprl svojo (kmalu propadlo) firmo oblačil, imenovano My Dirty Wear. Kmalu zatem pa je postal ikona in še več. Najprej je iz gorečega avtomobila med snemanjem v newyorškem studiu rešil 4 letnico deklico, naslednji dan pa je zaznamoval legendarni rušilni pohod na podelitvi Grammyjev. Wu Tang Clan so bili nominirani v kategoriji za najboljšo rap ploščo, nagrado pa je dobil Puff Daddy, nato pa se je na odru, pred govorom pri podelitvi za najboljšo skladbo leta, kjer se je pričakoval nagovor gospe Shawn Collins, ki je nagrado sprejemala v društvo Wyclefa in Erykah Badu, nepričakovano znašel Ol Dirty. V lepi, kot je sam rekel, posebno za to priložnost na novo kupljeni in dragi obleki, se je kot duh pojavil na odru, povedal, da je Puff Daddy dober, da pa so Wu Tangi vseeno boljši. Wu-Tangi so za otroke, je dejal in povsem mirno odkorakal iz odra. O dogodku se je govorilo še kar nekaj časa po "oskrunjanju" grammyjev, aprila 1998 pa je Ol Dirty organiziral tiskovno konferenco, na kateri je novinarje zgolj obvestil, da se od sedaj naprej imenuje Big Baby Jesus, vsi ostali aliasi, kot so Ol' Dirty Bastard, Osirus, Dirty Hogan, Dirt McGirt, Joe Bannanas, Dirt Dog in Unique Ason. Novinarjem ni bilo kaj dosti jasno, vseeno pa ga niso vzeli ravno resno, na ime pa je očitno kmalu pozabil tudi sam. Njegove težave z zakonom so se začele resneje kazati še v letu 1998, ko se ni redno udeležaval sojenj v povezavi z neplačilom preživnine na otroke, vmes pa se je zapletel še v rop, ki so ga izvedli pri njegovem dekletu in ga ustrelili v hrbet, pa v sodbo zaradi domnevnega napada na svojo bivšo ženo. Po streljanju v hrbet je kljub drugačnim priporočlom zdravnikov ušel iz zdravstvene ustanove, teden dni kasneje pa je ukradel par čevljev. Na koncertu Des'ree še istega leta, je v Los Angelesu v klubu House In Blues prišlo do zapleta z redarji, ki so ga najprej vrgli iz kluba, nato pa jim je prišel nazaj grozit, da bo postrelil redarje, za kar je v Californii zagrožena kazen do treh let zapora. Preden se je vrnil nazaj v Californio in grozil še mami enega od svojih otrok (ponovno s tem, da jo bo ustrelil), pa si je privoščil še nekaj incidentov v Nemčiji, kjer je v berlinskem hotelu nag trkal po vratih gostov. Po tem, ko se je vseh obtožnic branil s tem, da ni ničesar kriv, se je zgodil še incident v New Yorku, kjer je po domnevnem prometnem prekršku ob vožnji z bratrancem streljal na policista. Dogodek še do danes ni natančno razjasnjem, ODb pa je bil obtožen poskusa umora ter nedovoljenega posedovanja orožja. Ker so se policijske zgodbe razsikovale, na prizorišču pa niso našli nobenih zankov strelnega orožja, se je primer končal v korist Odbja. ODB je vložil še tožbo proti newyorški policiji, znova se je s čudom ameriških (californijskih) zakonov srečal nekaj mesecev kasneje, ko so ga v Hollywoodu dobili med vožnjo brez vozniškega dovoljenja, po čudnih califonijskih zakonih pa je bil obsojen še zaradi nošnje neprebojnega jopiča, ki ga v CA ne smejo nositi vsi, ki so že kdaj bili obsojeni za kakšno kriminalno dejanje. Nekaj mesecev kasneje so ga zalotili ob vožnji brez tablic, za nameček pa so v avtomobilu našli še nekaj gramov cracka. Obtožnica: nelegalna posest droge, prometni prekršek ter vožnja s suspendiranim vozniškim dovoljenjem. Nekaj sodnih zmag za stare grehe mu je priboril tudi odvetnik Robert Shapiro, ki je bil tudi odvetnik slovitega OJ SIMPSONA. Po tem, ko ni plačal dela svoje varščine,v primeru gožnje varnostnikom med koncertom Des'Ree, se je v Newyorku zapletel v novo komično sitaucijo. Ob tem, ko je prevozil rdečo luč in je imel še vedno suspendirano vozniško dovoljenje, so mu poleg marihuane v avtu našli še precej cracka. V Los Angelesu so zaradi neporavnanih obveznosti iz naslova varščine izdali nalog za aretacijo, a se je avgusta 1999 prijavil v rehabilitacijski center v New Yorku, od koder je bil kasneje premeščen v Californio. Na sredini njegovega zdravljenja je v septembru leta 99 izšla njegova druga samostojno plošča, imenovana "Nigga Please", na kateri poleg velikega hita "Got Your Money" najdemo produkcije RZE in Neptunsov. Plošča niti približno ni dosegla uspeha njegovega prvenca, čeprav je prvi teden prišla v prvo deseterico po prodaji. Plošča je vsebovala vse specifike Ol Dirtyjevega rapa, od naštudirane konfuznosti do na pol pojočega in na pol rapanega "off the beat" izražanja, do besedilskih smešnic in občutkom, da je sam avtor nekje med blaznostjo ter izjemno naštudirano idejnostjo in kaosom. Ob promociji plošče jo je dobro odnesel tudi ob poslušanju kazni za nekatera svoja dejanja, tako da je "pokasiral" le eno leto v centru za odvajanje od alkohola in drog ter tri mesece pogojno. No, ker je prekršil tudi omenjeno kazen, ko je na sodišču grozil eni od svojih bivših deklet (in bil poleg tega še vinjen), pa so ga iz rehabilitacijskega centra vrgli nazaj v zapor. V zaporu ni ostal za dolgo, saj je imel očitne težave z drogo in alkoholom, zato se je vrnil nazaj v center za ohttp://www.radiostudent.si/admin.php?op=editstory&sid=5015#
playlistdvajanje, od koder pa je pobegnil dva meseca pred iztekom kazni (oktober 2000). V tem času je posnel nekaj pesmi z RZO in se skrivnostno pojavil na promociji nove plošče Wu-Tang Clana, "The W". Feni so bili vzihčeni, saj po mesecu bežanja pred oblastmi tam ODBja ni pričakoval skoraj nihče. Plošča W je v bistvu posvečena prav ODB-ju, na njej pa je sodeloval "Conditioner", ki je bila edina od vseh, ki naj bi jih z RZO posnel in ni bila preveč bizarna. Po koncertu je ODB ušel oblastem, kljub temu da je bilo na koncertu prisotnih kar precej policistov. Čez nekaj dni je bilo njegovega bega konec v Philadelphiji, kjer je pred McDonaldsovo restavracijo nastala neobičajno velika gneča, kjer so ODBja obkolili fani. Vse skupaj se je zdele čudno šefu restavracije, ki je poklical policijo, češ da je pred restavracijo neobičajno veliko ljudi. Ob prihodu so varuhi reda in miru ugotovili, da je pred restavracijo Ol' Dirty Bastard, ki svojim fanom podpisuje avtograme. Takoj so ga prijeli in pridržali, vendar jo je tudi tokrat odnesel kolikor toliko dobro. Aprila 2001 je več svojih nedokončanih tožb združil v skupno obtožbo, ki ga je bremenila nelegalnega posedovanja cracka in kokaina, za kar so mu izrekli skupno kazen dveh do štrih letih, v katero so mu všteli tudi že 8 mesec preživetih v zato pristojnih inštitucijah. Že julija pa se je prvič resneje pokazala njegova velika nemoč, saj si je med poskusom samomora zlomil še nogo in za nekaj časa pristal v rokah psihiatričnih služb. Konec leta 2001 je založba elektra kljub le dvema izdanima plošča izdala ploščo "The Dirty Story: Best Ol' Dirty Bastard", kateri je leta 2002 sledila še katastrofalna plošča "Trials And Tribulations of Russell Jones", ki naj bi jo večinoma posnel med begom leta 2000. Ploščo je izdala založba D-3, o njej pa kaj dosti ne ve ne Ol Dirty sam, ne RZA. Po letošnji izpustitvi iz zapora je podpisal pogodbo z založbo Roc-a-fella, za katero je že skoraj končal snemanje plošče, a mu je pot prekinila nepričakovana smrt. Pred tem se je pojavil še na skupnem Wu-Tang Clan koncertu, na katerem so fantje posneli svojo živo ploščo in zablestel tudi tam. Plošča posneta za Roc-a-fello naj bi se vseeno izdala, vprašanje le kdaj, saj se je med snemanjem enega od zadnjih komadov v studiu nepričakovano zgrudil in umrl še preden je prišla reševalna ekipa. In zapomnite si eno od izjav Starega umazanega prasca, ko je rekel, če kdaj umrem, povejte, da me je ubila CIA.
In kaj bomo pogrešali pri najboljšem raperskem perfomerju zadnjega desetletja?
Kdo bo sedaj reševal otroke iz gorečih avtomobilov, kdo bo zaspal med intervjuji, kdo bo shoutdownu grammyje, kdo bo pred kamerami MTVja peljal otroke z limuzino po kupončke za hrano za reveže, kdo bo rekel Black Is Gawd in zaspal na sredi odra, kdo bo patentiral najbolj ekstremen off the beat, za koga nikol ne boš vedel kje, kdaj in zakaj se bo pojavil, kdo bo v Angliji fanom totalno pijan uničil koncert in začel razlagati neke bedarije ceč kot eno uro, kdo bo kradel mikrofone na MTV-ju, kdo bo skliceval novinarske konference za stvar, ki jo bo sam pozabil čez nekaj dni, kdo bo zamenjal toliko imen kot on, kdo bo priznal svojih 13 otrok, kdo v svojem singlu vrtel tekst nazaj, kateri raper si bo upal zapeti komad Somewhere Over The Rainbow, da bo to izpadlo tako specifično in odtrgano, da se bo smejala cela dvorana, kdo bo pozdravljal eskime, ljudi iz krajev, kjer on sam nikol ni bil, kdo bo pozdravljal ljudi tako smešno in zmedeno, da bodo vsi crkavali od smeha, kdo bo v svoje tekste vpletel toliko abstraktnih asociacij, kdo bo nag skakal po prestižnih berlinskih hotelih
Lunatik, ki nikol ni zgledal ravno psihično stabilen, a vseeno je bilo prav zaradi tega najbrž ena najbolj smešnih in kultnih pojav raperskega sveta 90ih in naprej. Skozi svojo kariero je postal vse bolj pravljična figura, katerega težave z zakonom so se neverjetno dobro vklopile v kontekst njegovega imidža. Nekontrolirana uporaba drog pa ga je pripeljala na mesto, kjer nihče ni vedel ali je dejansko nor in psihično bolan ali je toliko vklopljen v svoj stil. Njegov rahlo pojoč flow, neverjetno "nacrackan" glas ter njegov imidž, kjer nisi vedel ali je stvar res tako globko konceptualna ali povsem slučajna, nam bodo ostali v spominu. Ja ODB je bil komičen lik, ki je mejil na norost in katerega življenje je bilo bolj zakomplicirano kot žajfaste mehiške telenovele. Navsezadnje od njegove smrti bodo največ dobile založbe, njegove bivše ljubice in matere njegovih otrok.