Ukrajina je največja evropska država. Naj vas pridevnik »evropska« ne zavede. Ukrajina ni članica Evropske unije in Evropska unija je dala jasno vedeti, da ni članstvu niti blizu. Toda v času po drugem krogu ukrajinksih predsedniških volitev se je pokazalo, da je Evropski uniji zelo zelo mar za Ukrajino. Zakaj? Unija trdi, da ima namen utrditi »prstan prijateljev« okoli svojih zunanjih meja. Samo to. Nič več. Ali je temu res tako?
Ukrajina je največja evropska država. Naj vas pridevnik »evropska« ne zavede. Ukrajina ni članica Evropske unije in Evropska unija je dala jasno vedeti, da ni članstvu niti blizu. Kljub temu je nova komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero Waldner pred kratkim sladko dejala, da vrata Unije niso tesno zaprta. Da bi ta za Ukrajino ostala popolnoma zaprta, si goreče želi velika Rusija, ki je bila včasih še večja, in katere ponos je dolga stoletja predstavljala prav Ukrajina. Ponosni pa Rusi niso bili na ukrajinski narod, njihov jezik in folkloro, temveč na rodovitna polja in rudnike. Po drugem krogu ukrajinskih predsedniških volitev, ki so potekale 21-ega novembra, smo lahko videli, da je padec berlinskega zidu res le simbolično končal hladno vojno.
Ukrajina ni bila do razglasitve svoje neodvisnosti leta 1991 nikoli zares suverena država. Samostojnost jo je za kratka tri leta doletela leta 1917 s kolapsom carske Rusije, leta 1920 pa je država padla pod Sovjetsko vladavino. Nasploh je bilo rodovitno ozemlje nekdanje sovjetske žitnice vedno zelo zaželjena in dobrodošla okrepitev za posamezno monarhijo ali državo. Pregled ukrajinske zgodovine razkrije, da si jo je podajalo kar nekaj držav, ena izmed njih pa je bila na njenem ozemlju prisotna vedno – Rusija namreč. Od sredine 17-ega pa do konca 18-ega stoletja sta si jo delili Rusija in Poljska, v 19-tem stoletju pa je namesto Poljske svoj kos pogače dobila Avstrija.
Ko je država s 47 milijoni prebivalcev istega leta kot Slovenija ob razpadu Sovjetske zveze dosegla svojo dolgo željeno samostojnost, se je pokazala nepripravljenost novorojene neodvisne Ukrajine na življenje brez vladarja. Konec leta 1993 je imela Ukrajina najvišjo inflacijo med vsemi državami na svetu, ki niso bile v vojni, trgovine so bile prazne, ljudje pa niso dobili plač po več mesecev. Tu je v igro leta 1999, malo po ruski finančni krizi, kot novi predsednik vlade vstopil Viktor Juščenko. Juščenko, šef nacionalne ukrajinske banke, je s svojimi ukrepi zmanjšal hiperinflacijo in poskrbel, da so plače prišle na račune delavcev ob pravem času. Ko pa je hotel na prste stopiti bogatim in vplivnim oligarhom, pri tem pa mu je še naraščala priljubljenost, mu je ukrajinski parlament izglasoval nezaupnico. Ukrajina je namreč še vedno pod močnim vplivom denarja in ugleda bogatinov, ki so svoj finančni položaj okrepili po razpadu Sovjetske zveze. Več o tem nam je povedala moskovska dopisnica slovenske nacionalke, Vlasta Jeseničnik:
/////////////////////////////////////////////////////
Juščenko je zdaj šef stranke Naša Ukrajina in obenem vodja opozicije. Za taistega Juščenka v predsedniški volilni tekmi navija Bruselj, medtem ko je za Janukoviča s poneverbami na volitvah lobirala Rusija. Zakaj matjuška Rusija tako ljubi Janukoviča, je jasno, saj ta zelo rad sodeluje s predsednikom Putinom in upošteva njegove nasvete. Zakaj pa se je potem Evropska unija postavila v bran Juščenka? Vlasta Jeseničnik pravi takole:
/////////////////////////////////////////////////////
Ukrajinsko vrhovno sodišče je drugi krog volitev zaradi goljufij in ruske kuhinje razveljavilo. V času po volitvah smo bili priče neverjetni zaskrbljenosti mednarodne javnosti za usodo ukrajinskega naroda in zagrizenem lobiranju tako imenovnih zahodnih ter vzhodnih politikov.
In zakaj Ukrajina svetovno javnost sploh briga? Za pojansilo smo se obrnili na dobro poznavalko tamkajšnjega teritorija, Jeseničnikovo:
/////////////////////////////////////////////////////
Vendar pa se je Kučma javno odrekel NATU letos poleti, ko je na srečanju s Putinom v Sočiju izjavil, da ga NATO ne zanima več, bi si pa želel pridružiti klubu elitnežem Evropske unije. Slednji so v času, ko so po ukrajinski prestolnici Kijev divjale razjarjene horde Ukrajincev, ki so bodisi želeli ponovitev volitev ali pa ustoličenje enega ali drugega kandidata, nenehni izražali svojo skrb za ukrajinsko blagostanje. Svoj zaskrbljeni glas podpore Viktorju Juščenku je dal visoki predstavnik Unije za zunanjo in varnostno politiko, Javier Solana, pridružili so se mu še Vaclav Havel, Gerhard Schoeder, Svet Evrope, generalni sekretar NATA Jaap de Hoop Scheffer, predsednik evropske komisije Barroso, trenutno predsedujoči EU, nizozemski premier Balkenende, in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi ter med drugimi tudi – glej ga zlomka – predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Jean Lemierre. Zakaj se vsi ti ljudje tako zanimajo za razmere v Ukrajini, smo vprašali tudi Mihajla Petrčuka, ukrajinskega aktivista in privrženca štaba v podporo Juščenku, ki je zadnje tri tedne z množico protestnikov živel na kijevskih cestah.
/////////////////////////////////////////////////////
Juščenkov privrženec Mihajlo je skupaj s stotinami svojih kolegov dolge dni živel v šotorih na cesti in blokiral vse državne zgradbe, da bi Janukoviču preprečil nastop na predsedniški funkciji. Za obleganje upravnih organov so jih baje strenirali srbski Otporovci, ki zadeve obvladajo, odkar je v srbsko deželo vdrl NATO. Poleg tega demonstrante baje financira bogati zahod. Kdo natančno, ni jasno. Vlasta Jeseničnik o tem razmišlja takole:
/////////////////////////////////////////////////////
No, Mihajlo, kdo vas financira?
/////////////////////////////////////////////////////
Kakorkoli že, Evropski uniji je res zelo zelo mar za Ukrajino. Zakaj? Unija trdi, da ima namen utrditi »prstan prijateljev« okoli svojih zunanjih meja. Samo to. Nič več. Iz česa izhaja ta naklonjenost Ukrajini nam je razložil Lojze Sočan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
/////////////////////////////////////////////////////
Odnos med Unijo in Ukrajino ureja »Dogovor o partnerstvu in sodelovanju« iz leta 1998. Eden od njegovih glavnih ciljev je promoviranje trgovine in investicij ter razvoj trdnega ekonomskega sodelovanja obeh strani. Ukrajina sicer kovine, gorivo in kemikalije izvaža tudi v Evropo, natančneje v Nemčijo ter Italijo, toda Unija se boji izvažati produkte v Ukrajino, saj tamkajšnji trg ni stabilen. In to je tisto, za kar Unija lobira. Prav nič čudno ni, da je bil med najbolj zaskrbljenimi opazovalci ukrajinskih volitev prav Gerhard Schroeder. Nemčija je namreč največja evropska izvoznica na ukrajinski trg.
Z mednarodnimi interesi v Ukrajini so seveda povezane tudi ZDA. Tudi te bi trgovale z Ukrajino in okolico, Evropi pa to čim bolj onemogočile. Da ima prste v poslih vzhodne polovice sveta vedno vmes tudi Amerika, je prepričan tudi profesor evropskih integracij, Lojze Sočan:
/////////////////////////////////////////////////////
Evropi drag Juščenko pa jo je v predvolilni dirki hudo skupil. Že septembra so ga po večerji z agenti ruske obveščevalne službe, naslednice KGB-ja, prepeljali v dunajsko bolnico, saj so mu začeli odpovedovati notranji organi, obraz pa so mu preplavili ogabni mehurji. Njegov obraz, ki je veljal za enega najlepših med ruskimi politiki, je vsak dan bolj neestetski. Prav ta vikend so zdravniki ugotovili, da je bil Juščenko zastrupljen z dioksinom. On trdi, da so ga zastrupili njegovi sovražniki. Rusofili, oligarhi. Mi smo se obrnili na ljubljanski Klinični center, natančneje, na doktorico Marijo Jamšek s Centra za zastrupitve, ki nam je razložila, kaj je dioksin.
//////////////////////////////////////////////////
Kako pa dioksin zastrupljena oseba lahko spravi iz organizma?
//////////////////////////////////////////////////
Juščenko, kateremu hkrati z ogabnostjo obraza narašča tudi priljubljenost, bo na vsak način kandidiral ponovno. Ponovljeni drugi krog volitev bo že čez 14 dni, 26. decembra. Na njem se bosta, ob obilni navzočnosti mednarodne javnosti, ponovno pomerila oba Viktorja J. Vlasto Jeseničnik smo vprašali, ali je mogoče, da bodo te volitve spet podvržene goljufijam in malverzacijam?
//////////////////////////////////////////////////
Kmalu bomo vedeli, kako se bo stvar izšla. Vsekakor so volitve pomembna prelomnica za nadaljnji razvoj Ukrajine. Tako kot je rekel ukrajinski aktivist Mihajlo: izid prihajajočih volitev bo povedal, kdo bo odslej dirigiral Ukrajini in kako bo ta plesala – po rusko, po ameriško ali po morda evropsko.
Komentarji
komentiraj >>