Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
torkov off (4208 bralcev)
Torek, 21. 12. 2004
tomazza



Bush asistira Barneyu.
... Busha ne podpira več niti polovica Američanov ...

... tudi Janukovič za Ukrajino v enem kosu ...

... po gobe odšlo že tisoč iraških policistov ...

... Palestinci se utegnejo nadejati 500 milijonov dolarjev od Svetovne banke ...

... Drobnič napovedal vojno domačemu upadanju rodnosti ...

Škotski terier Barney Bush, ki je odgovoren za to, da prestica ni odrešila sveta ameriškega predsednika Busha, je tudi letos glavna zvezda prazničnega videoposnetka, ki ga Bela hiša od leta 2002 tradicionalno lansira v svet. Svojčas so ameriški predsedniki v duhu demokracije Belo hišo za praznične dni odprli za navadne Američane. Bush mlajši pa se zadovolji že s prikazom prazničnega vzdušja v Beli hiši s perspektive psa. Pes Barney tako skaklja po prebivališču najvplivnejšega moža na svetu in bojda išče svojo sorodno dušo, škotsko terierko Beasley, ki jo je predsednik Bush kupil ženi Lauri.

Pri Barneyevem napornem opravilu mu od njega ne dosti inteligentnejši gospodar razlaga, da ne more biti član njegovega kabineta, ker mora paziti na psičko. V posnetku se pojavljajo tudi drugi člani Busheve administracije. Tako Bushev možganski trust Karl Rove razbija modre novoletne okraske, ki kakopak predstavljajo osovražene demokrate, in zahteva rdeče. Ker je Barneyevo tavanje tudi pravno nadvse naporno opravilo, mu pomagata tudi bodoči pravosodni minister Alberto Gonzales in soproga podpredsednika ZDA Dicka Cheneya, Lynne. Z Barneyem si tako gledalci lahko ogledajo notranjost Bele hiše z 41 božičnimi drevesi in 155 tisoč lučkami. Kljub intelektualno »izjemno zahtevnemu« konceptu pa si je video, ki je na voljo na spletni strani Bele hiše, ogledalo že več ljudi kot katerokoli Bushevo novinarsko konferenco.

Nista minila še dva meseca od najbolj demokratičnih volitev na svetu, ko se je sicer v povprečju dokaj samozaverovani ameriški javnosti očitno vendarle začelo svitati. Tako je vsaj moč sklepati po nedavnih raziskavah, ki so jih opravile vodilne ameriške televizijske postaje, časopisne hiše in znameniti Gallupov inštitut. Ponovno izvoljeni Bush po rezultatih sodeč ne uživa več večinske podpore, saj je ta padla pod 50 odstotkov. Takisto velikopoteznim in večno optimističnim Američanom ni več pogodu v nedogled razvlečena vojna v Iraku, saj jih kar 57 odstotkov ne odobrava Bushevega vodenja iraške politike. A če so se Američani že počasi znebili političnih iluzij, jih rapidno padajoči dolar prav nič ne skrbi. Po omenjenih anketah je celih 60 odstotkov Američanov optimističnih glede trdnosti ameriškega gospodarstva.

V zloglasnem ameriškem arestu za domnevne teroriste v Guantanmu na Kubi se je končal neprostovoljni dopust za še enega neimenovanega zapornika, za katerega je Pentagon presodil, da ni takoimenovani »sovražni borec«. Omenjeni je že drugi srečnež, ki je smel zapustiti Guantanamo, odkar je posebna vojaška komisija začela presojati, kateri od več kot 550 zapornikov osumljenih terorizma si upravičeno zasluži status »sovražnega borca«. Po odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča se imajo sicer tudi brezpravni zaporniki v Guantanamu pravico pritožiti na ameriška sodišča, a utegnejo na svojo pravico čakati nekaj desetletij.

Po odločitvi ukrajinskega vrhovnega sodišča pa se v Ukrajini med Viktorjem Juščenkom in Viktorjem Janukovičem bijejo zadnji spopadi pred ponovnim drugim krogom volitev, pri katerih se dogajajo tudi zanimivi preobrati. Tako je na nedavnem srečanju s tujimi diplomati prej regionalnemu separatizmu naklonjeni Janukovič tokrat obelodanil precej nasprotno stališče. Tako se zdaj brezpogojno zavzema za enotno in nedeljivo Ukrajino. Hkrati je tudi omilil svojo prorusko držo in poudaril pomembnost sodelovanja tako z Evropsko unijo in ZDA kot z Rusijo in Kitajsko. Zna biti, da so Juščenkovi očitki o kraji milijonov volilnih glasov, ki jih je ponovil tudi na zadnjem odmevnem televizijskem soočenju z Janukovičem, utemeljeni. Drugače kot ciljanja na čimširšo volilno bazo si nenadne Janukovičeve svetovljanskosti najbrž ni mogoče razlagati.

Na predsedniške volitve pa se pripravljajo tudi v Iraku, kjer je v večna lovišča odromal že tisoči iraški policist. To policijsko kolateralno škodo ameriške okupacije nekoč suverene države je tudi uradno potrdil iraški notranji minister Fala al Nakib. V isti sapi pa povsem neprepričljivo prijavil še, da se je od konca vojaške operacije v Faludži število terorističnih napadov zmanjšalo za 50 odstotkov. Za spodbujanje terorizma pa obtožil arabsko televizijo Al Džazira, ki po njegovem mnenju teroristom tudi mastno plačuje za slikovite posnetke rezanja zahodnjaških glav.

Na laž so ga postavili na terenu. Zaradi eksplozije avtomobila bombe v bližini mesta Havija zahodno od mesta Kirkuk za vojaško delovanje ni več sposobnih pet ranjenih ameriških vojakov. Nedaleč stran pa je v zrak letel tudi naftovod, ki sever Iraka povezuje s Turčijo. V kraju Al Sainija na severu Iraka pa sta ob življenje dva občinska svetnika. Ameriški okupatorji pa na nasilje odgovarjajo z nasiljem. V bombardiranju mesta Hit zahodno od Bagdada je umrlo šest civilistov, v nič pa je šlo tudi nekaj avtomobilov in hiš.

Iz vročega Iraka pa so domov šila in kopita pobrali še zadnji vojaki madžarskega okupatorskega kontingenta. Da bo vseh tristo vojaških plačancev Božič praznovalo doma, se lahko zahvalijo madžarskemu parlamentu, ki je pokazal sredinca premierju Ferencu Gyurcsanyiju in ni odobril trimesečnega podaljšanja mandata madžarskih vojakov. Nov kontingent namerava premier v Irak poslati pod okriljem zveze NATO, ki bo tam urila naglo manjšajoče se lokalne policijske sile.

Drugače pa se je reči lotil Tony Blair, ki je v Irak nenapovedano prišel dvigovat moralo britanskim vojaškim plačancem. Zanj je upor okupaciji Iraka spopad med demokracijo in terorjem, bolj podrobno pa se za posamezno stran ni opredelil. Vsekakor pa upa, da se bodo Iračani množično udeležili splošnih volitev 30. januarja. Ob njemu je kimal začasni iraški premier Alavi, ki se kakopak nadeja, da se bo prav po volitvah znebil svoje začasnosti. Svoj glas proti okupaciji, pridržanju civilov in vdorom v iraške domove pa je v Mosulu povzdigalo kakih 400 študentov.

Tudi Blair pa je v Iraku zgolj začasno, saj se še danes odpravlja tudi v Izrael. London namreč namerava v začetku prihodnjega leta pripraviti mednarodno bližnjevzhodno mirovno konferenco. Da je ta sicer res potrebna, je potrdil izraelski zunanji minister, Silvan Šalom. Kljub prizadevanjem Arafatovega naslednika, Mahmuda Abasa, da bi Palestince vsaj do predsedniških volitev prepričal v ustavitev oboroženega upora, se ta po Šalomovem mnenju nezadostno distancira od politične zapuščine svojega predhodnika.

Tako Šaloma kot Abvasa pa so na hladno postavili v Hamasu. Po besedah Mahmuda al Zaharja bodo Hamasovci orožje iz rok dali šele takrat, ko se bo izraelska okupacija končala in bodo zagotovljene meje palestinske domovine. Njegove besede je podkrepila raketa vrste kasam, ki je v zrak pognala sinagogo v judovski naselbini na severu območja Gaze. Te rakete kasam namreč znajo sestavljati prav pripadniki Brigad Ezedina al Kasama, enega od oboroženih kril Hamasa.

Kljub temu pa je na izraelske okupatorje Zahodnega brega in Gaze presenetljivo pritisnila celo Svetovna banka. Njen predsednik James Wolfensohn bi tako povišal pomoč Palestincem za 500 milijonov ameriških dolarjev letno, toda le, če Izrael omili prepovedi potovanj za Plaestince. Svetovna banka, ki na leto v Palestino že dosedaj zmeče po 900 milijonov dolarjev, sicer pričakuje še reformo palestinskih oblasti.

Nič kaj reformno pa ni v Sudanu. Iz Darfurja je namreč šila in kopita pobrala britanska človekoljubna organizacija Save the children, ki je v regiji z nujnimi življenjskimi potrebščinami oskrbovala kakih 250 tisoč ljudi. Umik 350-ih sodelavcev te organizacije je zakrivil uboj dveh njenih sodelavcev v jasno označenem avtomobilu. Svoj delež pa sta prispevala tudi naraščujoče brezpravje v pokrajini in številne kršitve krhkega premirja.

Vojno proti domačemu upadanju rodnosti pa je napovedal novi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, ki poudarja, da je in bo ostal strpen človek. Strpno naj bi se po novem urejalo tudi vprašanje istospolnih skupnosti. Manj strpnosti pa bodo deležni mladi, ki si v šestih mesecih še niso našli zaposlitve. Sporočil pa je še veselo novico za vse slovenske očete. Od 1. januarja prihodnje leto jim bo namreč pripadalo 90 dni očetovskega dopusta. Prvih 15 dni bo potrebno uveljavljati za časa porodniškega dopusta žene in matere, preostalih 75 dni očetovskega dopusta pa kadar koli do dopolnjenega osmega leta starosti otroka.

Državnozborska komisija, ustanovljena na podlagi zakona o preprečevanju korupcije, pa je naposled le sprejela obrazec za prijavo premoženjskega stanja funkcionarjev. Kot je pojasnila predsednica komisije, Barbara Žgajner Tavš, mora sicer funkcionar izpolniti obrazec ob nastopu funkcije, prijavlja se vsaka sprememba premoženja, poleg tega pa je treba vsako leto priložiti dohodninsko odločbo. Več o tem predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos.

//////////////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>