Nedelja, 21. 11. 2004
nova
*Mogoče bi bilo trditi, da se povprečni pol-ljubiteljski poslušalec, ali skoraj raje: tisti, ki sicer sliši a redkeje posluša, razlikuje od k raziskovanju in celo glasbenemu mišljenju nagnjenega glasbenega radovedneža, po spoznanju, da glasba ni od ljudi izolirana fizična vibracija. Namreč, ne samo da je kreativna zvočnost človekov socialni in izražajni proizvod, temveč je hrati nekaj, kar vsi konzumiramo skozi socio-politično mrežo znakov, komunikacije in spomina. In če se prepustimo zvočnem mišljenju in si dovolimo se samo-zapeljati z malce bolj abstraktnimi in za kanček pretiranimi koncepti, lahko celo začutimo, kako neločljivo so glasba, zvočnost in nanjo pritrjene pomenskosti vtkane v vezenino človeškega individualnega in družbenega življenja.. (v celoti...)
skupnost microsound: post-digitalna dekonstrukcija skozi digitalne medije
Mogoče bi bilo trditi, da se povprečni pol-ljubiteljski poslušalec, ali skoraj raje: tisti, ki sicer sliši a redkeje posluša, razlikuje od k raziskovanju in celo glasbenemu mišljenju nagnjenega glasbenega radovedneža, po spoznanju, da glasba ni od ljudi izolirana fizična vibracija. Namreč, ne samo da je kreativna zvočnost človekov socialni in izražajni proizvod, temveč je hrati nekaj, kar vsi konzumiramo skozi socio-politično mrežo znakov, komunikacije in spomina. In če se prepustimo zvočnem mišljenju in si dovolimo se samo-zapeljati z malce bolj abstraktnimi in za kanček pretiranimi koncepti, lahko celo začutimo, kako neločljivo so glasba, zvočnost in nanjo pritrjene pomenskosti vtkane v vezenino človeškega individualnega in družbenega življenja. Med-prepletenost je z današnjim prehodom v vse večjo info-digitalizacijo vedno bolj očitna in pulzirajoča, saj ima slehernik vse večji dostop do znanja, info-komunikacijske tehnologije in osnovnega gradnika v arhitekturi sodobnega časa: programske kode.
Leta 2001 je pri MIT Press izšla zadnja knjiga ameriškega profesorja medijskih umetnosti in tehnologije ter računalniške glasbe - Curtis Roads-a, ki je pravzaprav poglobljen, historično trden in tehnološko precizen vodič po inovacijah na področju sodobne zvočne sinteze zadnjih par desetletij. In seveda: orodje, ki spodbija stare analogne poglede in prinaša svež digitalni veter je -- računalnik. Ali natančneje možnost diskretne oz. posamične manipulacije osnovnih gradnikov zvoka, ki pa za razliko od analognega sveta niso električne napetosti, njihove fluktuacije in modulacije, temveč majhni, da, mikroskopski delci, veliki tja do stotisočinke sekunde. Če je nenadoma tako male, resnici na ljubo - neslišne delce možno premetavati in preurejati, si ni težko predstavljati, da se tu odpre lepi novi svet zvočne sinteze in manipulacije. Naslov knjige? Microsound.
Microsound tako nekakšen pokrov za večje število različnih tehničnih pristopov k sintezi zvoka, kot naprimer granularna sinteza in sinteza z zvočnimi delci. Vendar pojem ne predstavlja le tehnični razvoj, temveč tudi kompozicijski in estetki okvir, katerega nastanek nove tehnike zahtevajo. Po eni strani gre za spremenjen pogled na časovne skale v glasbi, po drugi pa za širšo paleto mikrozvočnih barv, zvokov in procesov.
Microsound pa je tudi ime virtualne skupnosti glasbenikov, programerjev in umetnikov, ki jih zanimajo mikrozvočni aspekti digitalne in tako-imenovane post-digitalne glasbe, estetike in konceptov. Gre za forum, usmerjen v diskusijo o sodobnih okvirih, ki na tak ali drugačen način povzročajo, umeščajo in vplivajo na žanrsko odprt plató produkcije post-tehno glitch šumnih in šumečih na napakah nahranjenih zvočnih stvaritev. Poštni seznam, ki pa ni le-to, je za nas danes zanimiv med drugim tudi zaradi drugačne kolektivne produkcije glasbenih projektov, notranje socialne in tematske dinamike ter proste distribucije znanj in kreativnosti.
***
Microsound skupnost, natančneje poimenovana s piko pred imenom in z malo začetnico, da bi se tako razlikovala od eventuelnega žanra ali knjige, torej "dot.microsound", je fluidna horizontalno strukturirana odprta skupina ljudi, bralcev in aktivnih kreativcev, ki komunicirajo preko elektronskega poštnega seznama - mailing liste. Sicer nemoderirana in ne-mediirana je vseeno deloma korigirana s strani iniciatorja američana Kim Cascone-a, ki sicer redko, a včasih porine diskusijo v to ali ono smer. Vendar je večinoma to popolnoma odprt forum s svojevrstno dinamiko. Seveda je edina prava reprezentacija take skupnosti možna le skozi samo sodelovanje pri le-tej, vendar hitri vpogled lahko služi za lahkoten oris: med najavami za dogodke v resnici prednjačijo ideje in razmišljanja posameznikov o takih in drugačnih tehnoloških, estetskih, teoretskih in celo ideoloških možnostih kreacije, mišljenja, analize in reakcije. Skozi leta se mnenja sodelujočih spreminjajo, postajajo bolj informirana, medtem ko so pojavljajo novi člani in mnogi tiho berejo in se oglasijo le kdaj pa kdaj če sploh. Značilna so tudi poizvedovanja po različnem programju in dsp hardveru, torej, z bolj laičnim izrazom, studijska in laptop zvočna oprema, vendar so te diskusije mnogokrat označene z OT predznakom - torej off topic.
Skupnost pa uporablja tudi druge kanale mrežne komunikacije. Namreč izmenjava zvokov in kompozicij poleg standardne spletne lokacije poteka tudi preko HotLine strežnika, preprosto opisanega kot datotečni repozitorij za člane seznama. Ta pride posebej prav pri pripravi skupnih projektov, ki so pravzaprav kompilacija vseh kompozicij napisanih na določeno temo in skozi določen, dogovorjen proces. Vsak projekt je odprt za vsakega člana seznama brez restrikcij, posamezen avtor lahko prispeva več skladb, projekt pa se realizira in zaključi s spletno stranjo, na kateri so na voljo vse kompozije, opis procesa, tehnike in konceptualnega ozadja. Koncepti projektov so na videz preprosti in skoraj minimalni ter trivialni, vendar zrastejo iz dinamike diskusij in kakor planeti rotirajo okoli nekaterih bolj perečih in kontroverznih tematik, kot na primer zvočno parazitsvo, avtorske pravice, recikliranje mediiranega okolja, dekonstrukcija in rizomatičnost.
Pri .microsound projektih, ki jih najdemo na naslovu microsound.org, je zanimiva popolna odsotnost kakršnegakoli avtorskega zaznamka. Avtorji so sicer navedeni s svojimi aliasi in psevdonimi, a glasba je na voljo v svoji celotni kvaliteti za dolpoteg svetovnemu spletu. Ne copyright ne copyleft.
Realiziranih microsound projektov je enajst.
***
Microsound (tako žanr kot skupnost) je poleg mnogih drugih (na primer post-tehno, eksperiementalna glasba, glitch, et cetera) asociiran s še enim na videz trendovskim izrazom: post-digitalno. Gre za idejo današnjega okolja, sodobnega medijsko saturiranega enviromenta, ki je večinoma digitalen, a vendar še vedno nepopoln oz. ne-vedno-delujoč. Ko digitalna tehnologija preneha delovati, je njena napaka, error, glitch, tisti material, ki ga umetnik lahko uporabi -- mogoče med drugim tudi za razgaljevanje mita o popolnosti digitalnega. Tako videna -- kakor tudi tako uporabljena napaka, je subverzivna, saj razgalja mit spektakla in oglaševalske prevare. V tej perspektivi je post-digitalnost politični zvočni aktivizem.
Curtis Roads v svoji knjigi Microsound pri historičnem pregledu mikrozvočnih referenc postavi kot centralno perspektivo premik v percepciji glasbenega časa. Namreč kakor mikrozvok odpira nov mikročasovni svet, tako tudi preizprašuje makro-čas. Kompozicija ki traja pol sekunde ali 3 mesece? Prav tako se raziskuje infrasonična skala, čemur se drugače reče tudi ritem. Kar pomeni, da sta frekvenca, torej tonalnost in frekvenca, torej ritem postavljena na en in isti kontinuum.
Taka perspektiva lahko seveda takoj izzove zaskrbljenost nad tako-imenovanim postmodernističnim opletanjem in de-kontekstualizacijo, vendar temu ni treba biti tako. Kot prvo, je dekontekstualizacija, ta "odtrg" od prvotnega okoliša posameznega fenomena ali pojmovanja v nekem momentu nujna, da bi prišlo do inovacije, preskoka miselnega in delovnega okvira. Kot drugo pa je treba videti postmodernistično stanje kot realno hiper-histerično kondicijo sodobnega slehernika, in hkrati kot provokacijo in akcijo, ki nagovarja h kontra-pasivnosti, preizpraševanju, kritičnemu stavu in subverziji družbe spektakla.
Prav tako se je skoraj nemogoče izogniti močnemu dereferenciranju historičnosti. Konec koncev je dekompozicijo velikih zgodovinskih narativ začel že pojav samega vzorčenja, semplanja, ki je omogočil jemanje od koderkoli in manipulacijo konkretnega in nekonkretnega zvočnega materiala. Hkrati k temu lahko dodamo bistven del sodobnega glitch in klik gibanja: dekonstrukcija in predvsem abstraktnost in neprepoznavnost zvoka, ki tako uide slepi ulici označevalca in označenega, a hkrati vseeno razvija svoj lasten, a široko heterogen jezik. Gre za delinearnost laptop glasbenika, ki je programer in operater, saj operira z možnostmi in ne več s sekvencami. "Premikanje ničle in enice je napravljeno slišno. Kliki so vrednost, denar, zakon, komunikacija in zvok samega medijskega. So uvod v minimalizem 21. stoletja, orodje za naslednje tisočletje." (A. Szepanski)
***
Torej, ce zakljucimo s pomenskim delom tokratnih RAZSIRJENIH OBZORIJ, torej z besedami, in prepustimo eter dereferenciranim post-digitalnim napakam: Kljub močni želji po nežanrskosti, in dejanskem puščanju odprtih vrat vsem mogočim interpretacijam, microsound kot estetski okvir z neke perspektive obstaja. Po eni strani bi lahko rekli, da gre za avantgardo in nadaljevanje tradicije resne glasbe in celo akademskega raziskovanja sodobnega izraza, po drugi strani za post-plesno-tehnaško izgubljenost in oprijemanje trdega zvočnega ambienta, in spet po tretji za digitalizacijo garažnih noizerjev, ki so odkrili internet. Nobena ne zaobjema prave, če si drznemo tako reči, resnice. A vendar se zdi vseeno res, da mikrozvočno raziskovanje črpa iz vseh teh sodobnih slepih ulic, se mimogrede oplaja s tehnološkimi dognanjih zadnjih nekaj desetletji, na poti za dalj časa pade v fascinacijo in bogatenje s sodobno filozofijo DeluzGataričnih Tisočih platojev, Deridajeve dekonstrukcije, politične ekonomije zvoka in šuma Jacques Atallija ter konec koncev celo Futuristične proklamacije umetnosti šuma, če naštejemo tiste najbolj populistične, medtem ko gibanje večkrat raziskuje tehnologijo tudi zaradi tehnologije same.
.microsound skupnost je sodoben shizofren pojav na trenutke navskrižnih silnic, ki delujejo skozi sodobne informacijske in komputacijske digitalne tehnologije in rezultirajo v produkciji heterogene multitude zvoka, ki je subverziven, raziskujoč in autonomen.
.microsound skupnost najdete na microsound.org
01 - aal - ScagliadAriaNera (microsound/bufferfuct)
02 - tu m' - may (microsound/bufferfuct)
03 - David Leith - threedotonefour (microsound/pi)
04 - Andrey Kiritchenko - 3icommaftn (microsound/pi)
05 - wirbellos - recite pi (microsound/pi)
06 - Brian Lavelle - Antarktos (microsound/klanghausen)
07 - D. Moratilla - Questions (microsound/klanghausen)
08 - Phil Thomson - Impulsive (microsound/klanghausen)
09 - The pHarmanaut - coagulated nuggets (microsound/mcdonna)
10 - devslashnull - vector mix 030302 (microsound/mcdonna)
11 - m comma - John Waterman remix (microsound/johnwatterman)
12 - Paul Yates - py waterman1 (microsound/johnwatterman)
13 - urkuma www.sanfocahotel.com - vicious sludge blur (microsound/johnwatterman)
Luka Prinčič
Komentarji
komentiraj >>