Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 27.11.´04, 19h: FOURCOLOR: Air Curtain (12k, 2004) (2841 bralcev)
Sobota, 27. 11. 2004
LukaZ



Japonski strunar in elektrofonik Keiichi Sugimoto, član kvarteta Minamo, je z letošnjo drugo ploščo solističnega projekta Fourcolor ustvaril pretanjeno, nežno in krhko mojstrovino, v kateri mojstrsko prepleta akustični zven kitarskih strun z subtilnimi elektronskimi deviacijami. Obeta se nam prostorna, lebdeča zvočna kontemplacija, ki jo resda lahko uvrstimo v sfero ambientalne glasbe, vendar ne v kontekst razvodenelih novodobnih elektronskih hipuzlarij, pač pa v kontekst ''furniture musić' Erika Satieja in historičnih ambientalnih strujanj Briana Ena... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT
TOPLA BUMOV
Sobota, 27. november 2004 ob 19.00


FOURCOLOR: Air Curtain
(12k, 2004)

*Japonski strunar in elektrofonik Keiichi Sugimoto, član kvarteta Minamo, je z letošnjo drugo ploščo solističnega projekta Fourcolor ustvaril pretanjeno, nežno in krhko mojstrovino, v kateri mojstrsko prepleta akustični zven kitarskih strun z subtilnimi elektronskimi deviacijami. Obeta se nam prostorna, lebdeča zvočna kontemplacija, ki jo resda lahko uvrstimo v sfero ambientalne glasbe, vendar ne v kontekst razvodenelih novodobnih elektronskih hipuzlarij, pač pa v kontekst ''furniture musić' Erika Satieja in historičnih ambientalnih strujanj Briana Ena.

Keiichi Sugimoto spada v mlajšo generacijo japonskih podtalnih zvočnih ekperimentatorjev, ki se enakovredno napaja v sodobnih redukcijskih vodah japonskih improvizatorjev in digitalnih odmevih tehno generacije. Srž njegove zvočnosti leži v skrbnem in skrajno senzibilnem spajanju akustičnih in elektronskih zvočnih elementov, v prepletu in deviaciji. Pri slednji poudarek ne leži v maličenju akustičnih in električnih kitarskih zvočnih tvarin, temveč v njihovem raztezanju, mikroskopskem seciranju in razstavljanju ter množenju. Zvočni vokabular, ki sloni na zvenu kitar in digitalno procesiranih zvokih laptopa, Sugimoto umešča v daljše, omamne improvizacije elektro-akustičnega kvarteta Minamo, ki je zvočno na sledi snovanjem švedskega tria Tape, Davidu Grubbsu. Hkrati skupaj z oblikovalko Chaeson (izg.: čaezon) tvori duet Fonica, v katerem svojo zvočnost umešča v krajšo formo rahlo pokvečenih pop pesmi. Sugimoto tako spada v novo generacijo elektrofonikov z akustičnim pridihom, mednarodno srenjo, zbrano okoli japonskih založb Cubic Music in Plop, ameriških Apesaartje in 12k (po angl.), švedske Häpna ter nemške Tomlab.

Njegov najtrajnejši projekt, hkrati pa ekspresivno najbolj razgaljen in zvočno najskrbneje krojen, je solistični projekt Fourcolor, s katerim se Sugimoto udejstvuje že od l. 1998. Nocoj vam predstavljamo njegovo zadnjo ploščo, naslovljeno ''Air Curtain'', poetično stvaritev čudovitih zvočnih krajin, ki se magično raztezajo po prostoru. To je ob albumu ''Water Mirror'', izdanem pri Apestaartje, že njegova druga plošča letos. ''Air Curtain'' nam ponuja sedem eksperimentalnih, a hkrati izjemno zapeljivih zvočnih svežnjev. Osnova vseh kompozicij je zvenenje kitarskih strun, ki ga nato Keiichi Sugimoto v najboljši maniri historičnega minimalizma umešča v repetitivne obrazce, ki jih nato zvočno ciklično veže in z njimi tvori prežemajočo se večplastno krajino, na katero nato skrbno in z nežnim dotikom umešča kitarske osamelce v vsej lepoti po Feldmanovsko dišečega izzvenevanja. Čeprav se tvarina skladb razvija počasi in se sprotno plemeniti z novimi zvočnimi sloji, ob poslušanju Fourcolor dobimo občutek statičnosti, zamrznjenosti v prostoru in času. Poleg občutka lebdenja pa glasba hkrati nudi izjemen občutek prostora, ki se najbolje izrazi v senzibilni, s tišino prežeti kitarski vinjeti ''2 Strings''. Sugimoto počasi tvori melodijo iz mikrosveta zvokov, jo skrbno kreira iz pretanjenih malih zvočnih drobcev in jo le deloma odstira našemu sluhu. Kot dodatni dinamični element pa uporablja male računalniške napake, glitch, ki nikoli ne preide v šum oziroma hrup, ob tem pa prostorskost kreira tudi s premeščanjem in akcentiranjem zvokov v prostoru. Čeravno vse povedano lahko zvedemo na celotno ploščo, ki je eden bolj celovitih in zaokroženih izdelkov letošnjega leta brez zasvinjanosti z visokoletečimi koncepti, pa bi izdvojil skladbi ''Empty Sky'' ena in dve, ki lepo uvajata in zaključujeta ploščo.
Na ta način nam Fourcolor s ploščo ''Air Curtain'' na čudovit način odstira prostor sožitja elektronike in akustike, ki se ne giblje v radikalni konfrontaciji ali dialektiki obeh polov, temveč ju, ravno nasprotno, vehementno združuje v organsko celoto, poetičen novodobni muzak, malo nočno muziko, ki draži brez srboritosti. ''Air Curtain'' je čisto užitkarjenje, dnevno sanjarjenje sodobne generacije.

1.) CURVES OF AIR 2.) EMPTY SKY 1 3.) AE 4.) 2 STRINGS 5.) CLOUD WHEREABOUTS 6.) AS RAIN 7.) EMPTY SKY 2

Luka Zagoričnik


Komentarji
komentiraj >>