Ob desetletnici smrti tega pomembnega ameriškega temnopoltega pisca pesmi.
1. CD next hundred years, 2 (on) BIG THINGS ted hawkins 2.45
CD bill frisell, 8 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19
'Velike stvari moram storiti, prekmalu bo mojega življenja konec´, prosti prevod uvoda pesmi Big Things temnopoltega ameriškega ustvarjalca Teda Hawkinsa, besedilo pa se nadaljuje med drugim takole: 'sedaj moram napisati pesem, ostajam buden celo noč in se slepim z misli-jo, da bodo moje pesmi živele večno.' Vsaj tu mu lahko oporekamo, njegove pesmi bodo zares živele večno. Čeprav mogoče v ozkem, a zato predanem, zvestem krogu ljubiteljev pesmi.
Milko Poštrak vas pozdravljam v prvi posebni oddaji Moč pesmi v okviru oddaje Izven zako-na prvo sredo v januarju 2005. Ted Hawkins je tole pesem objavil na albumu The Next Hun-dred Years, objavljenem 1994. leta pri, ironično, velikanki Geffen. Ironično zato, ker je pred tem kakih trideset let – z redkimi prekinitvami - životaril po raznih ustanovah, po raznih uličnih vogalih in bolj ali manj brez objavljenih plošč. Ironično je tudi, da je naslov tega albuma The Next Hundred Years, Naslednjih sto let, Ted Hawkins pa je ob njegovi objavi imel pred sabo le še par mesecev življenja. Umrl je namreč, zaradi srčnega napada, vezanega na njegov sladkorno bolezen, prav na novega leta dan, 1. januarja 1995, torej pred skoraj natanko desetimi leti. Ironično je tudi, da je več plošč z njegovimi posnetki izšlo ali je spet lažje dosegljivih šele po njegovi smrti.
Teda Hawkinsa smo sredi in v drugi polovici devetdesetih v tejle oddaji, pravzaprav v njeni predhodnici Kozmiki, že poslušali, nocoj bomo v oddaji Moč pesmi le – kot je navada v tem okviru - sistematično predstavili njegov opus. 1966. leta je pri založbi Money pod imenom Ted Soul Hawkins objavil prvo malo ploščo s pesmijo Baby.
2. CD suffer no more, 2 (on) BABY ted hawkins 2.45
Pričujoča mala plošča je bila kajpak dolgo nedosegljiva, dokler je 1998. leta na izvrstni zbirki Suffer No More, The Ted Hawkins Story, Ne trpi več, Zgodba Teda Hawkinsa, objavila preverjena založba Rhino. Naslov Suffer No More je vzet iz dela besedila pesmi Sorry You're Sick, ki jo je Ted Hawkins posnel 1971. leta za načrtovano ploščo, vendar je tista plošča izšla šele 1982. leta pri še eni preverjeni založbi Rounder. Pred tem pa se je marsikaj zgodilo.
Theodore Hawkins Jr. se je rodil 28. oktobra 1936. leta, po enih, verjetno napačnih podatkih pa leto kasneje, v Biloxiju v zvezni državi Mississippi. Tudi zato je kasneje izvajal pesem Biloxi Jesseja Winchestra. Otroštvo je preživel v popravnem domu, ki mu je rekel 'šola za slabe dečke'. S petnajstimi leti je zaradi kraje usnjene jakne pristal v še neki zloglasni prevzgojni ustanovi. Ko je prišel ven, je živel burno in neurejeno življenje, v katerem se je dvakrat poročil in ločil. Na koncu se je znašel v Los Angelesu. Ko se je tretjič poročil, z ženo Elizabeth, je z njo ostal trideset let, do konca.
Z glasbo se je začel dejavneje javno ukvarjati, ko je žena ravnatelja prevzgojne ustanove opazila njegov neverjeten glas in ga je začela vzpodbujati. Prelomen je bil tudi nastop Professorja Longhairja na tisti ustanovi, ki ga je organizirala omenjena žena. Ted Hawkins je kasneje vpliv Professorja Longhairja navajal kot ključen pri razvoju njegovega lastnega načina petja. Tenor, ki ga je Hawkins uporabljal za kričanje, spremljava je bila akustična kitara, ki jo je igral tako intenzivno, da je imel na roki rokavico, s katero se je zavaroval pred tem, da bi mu strune zaradi močnih udarcev porezale roko. Glasbeni vplivi so bili soul, predvsem Sam Cooke, pa blues, country, tja do pop glasbe. Predvsem pa pesem kot izrazna oblika.
Poslušajmo še drugo stran male plošče iz 1966. leta, na njej je še ena njegova lastna pesem Whole Lot of Women, Vse polno žensk.
3. isti CD, 1 (on) WHOLE LOT OF WOMEN ted hawkins 2.28
Drugo polovico šestdesetih je Ted Hawkins preživel kot ulični pevec, dokler ga v začetku sedemdesetih ni slišal radijski voditelj Johnny Jr., ki je nanj opozoril še enega radijskega voditelja, Billa Harrisa, ta pa ga je predstavil producentu Brucu Brombergu, ki ga je 1971. leta povabil, da posnameta ploščo. Vendar posnetki nato – iz meni neznanega razloga – niso bili objavljeni do 1982. leta, ko jih je objavila založba Rounder pod naslovom Watch Your Step. Ta pesem je na plošči v dveh različicah, v akustični in s skupino. V tistih posnetkih ga je spremljala zasedba Phillipa Walkerja. Poslušajmo akustično izvedbo Watch Your Step.
4. isti CD, 4 (on) WATCH YOUR STEP ted hawkins 2.15
Pesem Sweet Baby s tistih snemanj z Brombergom je 1971. leta izšla na mali plošči in je bila menda manjša lokalna uspešnica.
Ted Hawkins se je v začetku sedemdesetih spet znašel v težavah in je pristal v raznih ustanovah. Bromberg je zgubil stik z njim, čeprav ga je iskal. 1979. leta so ga še vedno spraševali po tem pevcu z neverjetnim glasom in izredno izvedbo, zato se je odločil, da bo poskušal nekaj narediti s še vedno neobjavljenimi posnetki. Ob tem je spet začel iskati Teda Hawkinsa in ga je našel v neki medicinski ustanovi, verjetno zaradi težav z duševnim zdravjem, kjer je Hawkins služil zaporno kazen. 1982. leta je Ted prišel na prostost, hkrati pa je izšla plošča Watch Your Step. Z nje poslušajmo izredno pesem The Lost Ones, ki govori o težkem življenju skozi oči otroka. Izgubljeni.
5. isti CD, 6 (on) THE LOST ONES ted hawkins 3.13
Ted Hawkins je v tistem času, v prvi polovici osemdesetih, nastopal na znanem sprehajališču, imenovanem Venice Beach, Beneška plaža, v Los Angelesu v Kaliforniji. 1986. leta je pri založbi Rounder izšla njegova naslednja plošča z naslovom Happy Hour. Uvodna pesem na njej je izredna Bad Dog.
6. isti CD, 7 (on) BAD DOG ted hawkins 2.27
Tudi na albumu Happy Hour je večina pesmi, ki jih je odpel Ted Hawkins sam ob spremljavi akustične kitare, ob tem pa par posnetkov, kjer ga spremlja zasedba, imenovana The Angry Old Men, Jezni starci. V dveh posnetkih slišimo tudi glas Tedove žene Elizabeth. Večino pesmi je napisal sam, vmes sta dve priredbi.
Mi pa bomo zdajle s plošče Happy Hour poslušali eno najbolj izrazito bluesovskih pesmi Teda Hawkinsa, You Pushed My Head Away, v kateri Hawkinsa spremlja še kitarist Night Train Clemons. Odrinila si mojo glavo.
7. CD happy hour, 6 (on) YOU PUSHED MY HEAD AWAY ted hawkins 4.49
V tistem času, torej sredi osemdesetih, je Ted Hawkins v Nashvillu v Tennesseeju posnel kaka dva ducata pesmi, ki jih je igral na svojih uličnih nastopih na sprehajališču Venice Beach. Večinoma so bile izvedbe pesmi drugih ustvarjalcev, zato jih zdajle, ko se v oddaji Moč pesmi posvečamo lastnim pesmim Teda Hawkinsa, ne bomo poslušali. Tisti posnetki so 1986. leta izšli na dveh albumih z naslovom On The Boardwalk, The Venice Beach Tapes, Na pločniku, Posnetki z Venice Beacha. Kasneje, 1995. in 1998. leta, jih je v nekoliko razširjeni obliki ponatisnila založba Evidence in obema deloma dodala podnaslova. Prvi je tako dobil podnaslov Songs from Venice Beach. Na njem je edina Hawkinsova lastna pesem Ladder of Success, Lestev do uspeha, ki jo je kasneje, 1994. leta, ponovno posnel na prej omenjeni plošči The Next Hundred Years pri založbi Geffen. Poslušajmo izvirno izvedbo s plošče The Venice Beach Tapes iz 1986. leta, Ladder of Success.
8. CD songs from venice beach, 3 (on) LADDER OF SUCCESS ted hawkins 3.06
Jedko besedilo pesmi Ladder of Success, kjer Ted Hawkins med drugim pravi, da ni važno, kaj znaš, temveč, koga poznaš.
Medtem so se za Teda Hawkinsa začeli zanimati v Veliki Britaniji. Kdo drug, kot nedavno preminuli radijski voditelj in poznavalec ter ljubitelj glasbe, John Peel, je septembra 1985. leta v svojem programu na radijski postaji BBC vrtel pesmi Teda Hawkinsa. Takrat je nanj postal pozoren še en radijski voditelj, Andy Kershaw, ki je Teda poiskal v Los Angelesu in kar tam, v hotelski sobi, posnel nekaj Tedovih izvedb, ki jih je nato predvajal v svoji oddaji na BBC-ju. Prva je bila tale izvedba pesmi Bring It On Home Daddy, sicer stara pesem, zabeležena na plošči Watch Your Step.
9. CD kershaw sessions, 1 (on) BRING IT ON HOME DADDY ted hawkins 3.24
Ted Hawkins je kmalu postal redni gost radijskih valov BBC-ja, nato je tudi nastopal po razprodanih britanskih glasbenih klubih, zanimanje in navdušenje pa je bilo tako veliko, da se je za določeno obdobje celo preselil v Veliko Britanijo. Nastopal je tudi družno z Billyjem Braggom, ki je kasneje izvajal Tedovo pesem Cold And Bitter Tears. Poslušajmo, kako je to pesem Ted Hawkins odpel na posnetkih Andyja Kershawa.
10. isti CD, 2 (on) COLD & BITTER TEARS ted hawkins 2.31
Posnetke Teda Hawkinsa, narejene v obdobju od aprila 1986 do avgusta 1989. leta, je Andy Kershaw kasneje, 1997. leta, objavil v nizu The Kershaw Sessions pri znani založbi Strange Fruit. Ted Hawkins pa je bil tako priljubljen v Veliki Britaniji, da je 1989. leta samo tam objavil album z naslovom I Love You Too. Z njega poslušajmo pesem z naslovom I Ain't Got Nothing Yet.
11. CD suffer no more, 14 (on) I AIN'T GOT NOTHING YET ted hawkins 3.13
Vendar angleška idila ni trajala dolgo. Oblast je ugotovila, da Ted Hawkins nima delovnega dovoljenja, zato se je moral vrniti v Ameriko. Še naprej je nastopal na svojem pločniku na sprehajalni poti Venice Beach, dokler se ni ponovila zgodovina izpred dvajsetih let in ga ni slišal Javier Benitez, ki je imel prijatelja Mikea Drianisa, ta pa hišni studio. Tam je Ted Hawkins posnel svojo izvedbo klasike svojega dragega Sama Cookea in zasedbe The Soul Stirrers, Be With Me Jesus, s katero se bomo čez par minut poslovili v nocojšnji oddaji Moč pesmi. Ta posnetek se je prvič pojavil na omenjeni zbirki Suffer No More založbe Rhino.
V tistem času, 26. julija 1990. leta, je Ted Hawkins naredil še par posnetkov v studiu Mattel, ki jih je 1998. leta na razširjenem ponatisu prej omenjanih posnetkov, imenovanih The Venice Beach Tapes, objavila založba Evidence, tokrat pod naslovom Love You Most of All, More Songs from Venice Beach. Nekaj jih je bilo že prej – v nekoliko drugačnih izvedbah –objavljenih na plošči I Love You Too, izdani le v Veliki Britaniji. Mi bomo zdajle poslušali pesem z naslovom You and Me.
12. CD love you most of all, 15 (on) YOU AND ME ted hawkins 4.23
Potem se par let spet ni nič zgodilo, dokler se ni zgodba ponovila še tretjič in zadnjič. 1993. leta je Michael Penn slišal Teda peti na sprehajališču Beneške plaže. O njegovem glasu je obvestil Tonyja Berga, ki je bil zaposlen pri založbi Geffen. 1994. leta je izšla plošča The Next Hundred Years. Na njej so Tedovemu glasu in kitari dosneli glasbeno spremljavo v izvedbi studijskih mačkov, kot sta recimo bobnar Jim Keltner ali kitarist Greg Leisz. Poslušajmo uvodno pesem Strange Conversation.
13. CD suffer no more, 18 (on) STRANGE CONVERSATION ted hawkins 4.21
Strange Conversation je bila starejša pesem Teda Hawkinsa, še iz začetka sedemdesetih, vendar prvič zabeležena na albumu The Next Hundred Years.
V naslednjih mesecih 1994. leta je Ted Hawkins končno jadral na valu svojega življenjskega uspeha. Veliko je nastopal, navduševal obiskovalce svojih koncertov in verjetno užival. Nato pa je 1. januarja 1995. leta doživel usodni srčni napad. 1998. leta je založba Evidence objavila koncertno ploščo z naslovom The Final Tour, s posnetki z dveh njegovih nastopov oktobra in novembra 1994. leta v Wisconsinu in Santa Monici. V izteku nocojšnje oddaje Moč pesmi, posvečene Tedu Hawkinsu, bomo poslušali koncertno izvedbo njegove enkratne pesmi The Good and the Bad, zabeležene tudi na studijski plošči The Next Hundred Years. Dobri in slabi.
14. CD the final tour, 14 (on) THE GOOD AND THE BAD ted hawkins 5.30
Življenje je dobro, če ga imaš s kom deliti. Ted Hawkins ga je delil z Elizabeth, svoje pesmi pa z vsemi nami.
Naslednji teden v redni oddaji Izven zakona Iris DeMent z novo ploščo Lifeline in s kratkim pregledom njenega dosedanjega početja.
Milko Poštrak vas lepo pozdravljam s prej napovedano pesmijo Sama Cookea, Be With Me Jesus, Bodi z mano, Jezus, tokrat v izvedbi Teda Hawkinsa.
15. CD suffer no more, 17 (cooke) BE WITH ME JESUS ted hawkins 2.30
avizo trak MOČ PESMI, 5
Milko POŠTRAK
Komentarji
komentiraj >>