Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 9. 1. ´05 ob 14h: Ljubezenska pesem iz slovenske Istre (2935 bralcev)
Nedelja, 9. 1. 2005
Peter



V desetletjih raziskav slovenske ljudske glasbe - Glasbenonarodopisni inštitut pri ZRC SAZU prav letos praznuje 70. obletnico ustanovitve - sKrkavčeo domači etnomuzikologi temeljito raziskali glasbo slovenskih etničnih manjšin, ki živijo zunaj sedanjih meja domovine. Precej manj pozornosti so namenjali glasbi drugih etničnih skupnosti, ki so živele ali še živijo na področju Slovenije. Poleg italijanske in madžarske narodnostne manjšine je na Slovenskem živelo še veliko manjših etničnih skupnosti, ki so tod razvijale svojo kulturo: npr. kočevski Nemci, Romi, uskoki ter ekonomski emigranti s področij bivše Jugoslavije in drugi ... (v celoti ...)


V desetletjih raziskav slovenske ljudske glasbe - Glasbenonarodopisni inštitut pri ZRC SAZU prav letos praznuje 70. obletnico ustanovitve - so domači etnomuzikologi temeljito raziskali glasbo slovenskih etničnih manjšin, ki živijo zunaj sedanjih meja domovine. Precej manj pozornosti so namenjali glasbi drugih etničnih skupnosti, ki so živele ali še živijo na področju Slovenije. Poleg italijanske in madžarske narodnostne manjšine je na Slovenskem živelo še veliko manjših etničnih skupnosti, ki so tod razvijale svojo kulturo: npr. kočevski Nemci, Romi, uskoki ter ekonomski emigranti s področij bivše Jugoslavije in drugi. Prav ukvarjanje z njihovo glasbo bi lahko bila ena izmed pomembnih nalog slovenske entomuzikologije v prihodnosti.

Sodobna etnomuzikologija goji danes komparativni pristop in namesto, da bi iskala le »nacionalne poteze« določene glasbene tradicije, išče tudi skupne poteze različnih ljudskih izročil, ki nastajajo na skupnem ozemlju. Posebej primerno za tovrstne raziskave je področje Istre, kjer je skupno življenje treh narodov - slovenskega, italijanskega in hrvaškega - pospešilo njihovo kulturno izmenjavo. Sprožilo je razvoj posebne glasbeno-pesniške estetike, ki je značilna za etnično mešana področja.

V današnji oddaji Cigule migule bomo predstavili primer italijanske pesmi iz severne Istre, ki je bila posneta v vasi Krkavče, nedaleč od mejnega prehoda Dragonja. V glasbi tega področja se novejše izročilo tonalne ljudske glasbe, kot jo gojijo po vsej severni in zahodni Istri, pretaka v različne starejše oblike dvoglasja, kamor sodi ljudska glasba osrednjega in južnega dela Istre ter Čičarije. V Istri poznamo tri vrste dvoglasij: najbolj prepoznavno je dvoglasje iz južne Istre, ki se poje ali igra v istrski lestvici, od njega pa se ločita dvoglasje iz Čičarije ter t.i. diskantno dvoglasje Vodnjana, Galižane in Bal.

Med izročilo novejše tonalne glasbe sodi tudi ljubezenska pesem La bela Violeta, ki jo bomo poslušali. Zapeta je v istrskobeneškem narečju, ki se govori v severni Istri.
Violeta dela na njivi, kjer jo občuduje njen izbranec Gingin. Predlaga ji, da bi šla z njim v vojsko, a Violeta noče, saj je prepričana, da se tam slabo jé in spi kar na tleh. Gingin ji odgovori, da ne bo spala na tleh, temveč na lepi postelji, postlani s cvetjem, kjer jo bodo tolažili štirje »bersagljeri« (vojaki italijanske elitne pehotne enote).

Peter Kus




Komentarji
komentiraj >>