... Bush načrtuje morebitni vojaški poseg tudi v Iranu ...
... poraženi Janukovič se še naprej pritožuje na ukrajinsko vrhovno sodišče ...
... Bodo v prihodnosti Brigade mučenikov Al Akse del avtonomnih palestinskih oblasti? ...
... na Japonskem Konferenca Združenih narodov o zmanjševanju naravnih nesreč ...
... na domače stroške v Ljubljani prijateljujejo poslanci Armenije, Azerbajdžana in Gruzije ...
Krivoverci iz Slovenske tiskovne agencije se opravičujejo, ker so sprva napačno napovedali, da bo že danes kurban bajram, eden največjih praznikov vseh muslimanov. Kurban bajram bo seveda v četrtek, ko bodo tudi na tej strani Alp potekale bajramske molitve po vsej državi. Osrednja bajramska svečanost oziroma molitev bo sicer zaradi od realizacije še vedno zelo oddaljenega osrednjega islamskega kulturnega in verskega centra v Ljubljani potekala v najeti dvorani na Kodeljevem, slovenski muslimani pa bodo k Alahu molili tudi v Mariboru, Celju, Velenju, Trbovljah, Novem mestu, Kočevju, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Škofji Loki, Kranju, Tržiču in na Jesenicah.
Medtem ko muslimani kurban bajram obeležujejo v spomin na duhovnega praočeta islama, krščanstva in judaizma Ibrahima oziroma v teh krajih bolj po domače Abrahama, pa jim kristjani kontrirajo s tednom krščanske edinosti, ki se začenja danes in bo trajal do 25. januarja. Vsako leto se namreč kristjani, ta očitno najbolj izključujoča religija tačas, v tednu krščanske edinosti povežejo v svetovni molitveni osmini za edinost vseh kristjanov – rimokatolikov, pravoslavcev, evangeličanov in binkoštnikov.
Skupna tema, oziroma tisto, kar je letos v ospredju, je gimnastičar na križu oziroma Jezus Kristus. Ta pa ni zgolj edini temelj cerkve, na katerem lahko gradijo kristjani, pač pa pravzaprav ena redkih stvari, o katerih se lahko pripadniki različnih krščanskih veroizpovedi zedinijo, ne da bi tekla krščanska kri.
Poslušate tako do gimnastičarja na križu kot do krščanske edinosti skeptični off program Radia Študent!
Pred Odborom za mednarodne odnose ameriškega senata v Washingtonu se ravno ne poti kandidatka za ameriško državno sekretarko za zunanje zadeve Condolezza Rice. To mesto v administraciji Georgha Busha mlajšega, na katerem se je s ponarejenimi dokazi o iraškem orožju za množično uničevanje pred Varnostnim svetom blamiral njen predhodnik Collin Powell, ji namreč zaradi republikanske večine ne uide. Bi se naj pa ambiciozna Riceova v prihodnjem mandatu zavzemala predvsem za to, da namesto vojn kot edinega dejavnika ameriške zunanje politike preteklih štirih let ponovno na to mesto ponovno ustoliči diplomacijo.
Na laž pa je Condolezzo Rice postavil njen sedanji in bodoči predsedniški šef George Bush mlajši. Ta namreč ne le da nikakor ne obžaluje invazije na Irak, pač pa ne izključuje - kar z drugimi besedami pomeni, da ga vsaj načrtuje -, tudi morebitnega vojaškega posega v Iranu. Tamkajšnji teren namreč že pripravljajo ameriški specialci, ki tam izvajajo tajne operacije proti domnevnim teroristom in prav tako domnevnemu iranskemu jedrskemu programu. Za razliko od Busha mlajšega pa je napako priznalo iransko revolucionarno sodišče, ki ne bo aretiralo iranske Nobelovo nagrajenke za mir Širin Ebadi. Za pogrom proti borki za temeljne svoboščine ter pravice žensk in otrok so okrivili neizkušenost uslužbenca sodišča.
Medtem ko vojaški poglavar ameriških okupatorjev svojih napak v Iraku ne priznava, pa so se v prazničnem duhu pokesali ugrabitelji rimskokatoliškega nadškofa Basilea Georgesa Casmoussa, ki je bil ob prostost na ponedeljkovem sprehodu v Mosulu. Kljub zahtevani odkupnini v višini 200 tisoč dolarjev so ga na prostost spustili brezplačno. V Iraku, natančneje v provinci Anbar, sta sicer šla po gobe še dva ameriška vojaka, avtomobil bomba pred sedežem šiitske stranke SCIRI v Bagdadu pa je zahteval najmanj tri smrtne žrtve.
Stroškom vojne v Iraku, čigar meje bodo po navodilih ameriških okupatorjev v času splošnih volitev v imenu zaščite volivcev med 29. in 31. januarjem zaprte, pa so vse manj naklonjeni tudi nesvobodni državljani onstran luže. Po raziskavi Washington Posta in programa ABC News je takih kar 58 odstotkov, po raziskavi Gallupovega inštituta pa 52 odstotkov vprašanih Američanov. Vodo na demokratski mlin sta že izkoristila poraženi kandidat za predsednika John Kerry, ki je kritiziral ameriške volitve, in senator Edward Kennedy, za katerega je Busheva politika do Iraka smešna. Nad Bushevo politiko zagotavljanja varnosti pa je nekaj dodatnega besa izlil še argentinski zunanji minister Rafael Bielso, čigar letalo je šest ur čakalo na letališču v Miamiju, kjer so mu podrobno prebrskali prtljago.
Za vsak slučaj pa je Združene države pred enostranskim sprejemanjem odločitev o Kosovu posvaril še posebni koordinator Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo Erhard Busek. Vidno skisanega ga je predvsem strah, da se bo ponovila zgodba z ameriškim enostranskim priznanjem Republike Makedonije. Evropska unija sicer nima uradnega predloga za prihodnji status Kosova, bi se naj pa ta razrešil v letu 2005. Končno odločitev pa bo po Busekovem mnenju moral sprejeti Varnostni svet Združenih narodov, v katerem pa imata tako proalbanska Amerika kot prosrbska Rusija pravico veta, zato bo pot do končne odločitve težka.
Vse manj pa gre na smeh poražencu ponovljenega drugega kroga predsedniških volitev v Ukrajini Viktorju Janukoviču, ki se še naprej vztrajno pritožuje na vrhovno sodišče. Pravzaprav edino zadoščenje, ki mu je ostalo, je, da drugi Viktor, Juščenko, ne more priseči kot predsednik, vse dokler vrhovno sodišče ne bo odločilo o pritožbi. Tokrat naj bi bile za poraz Janukoviča krive spremembe volivnega zakona, zaradi katerega okoli tri milijone invalidov - kdo pa pravi, da bi tudi res glasovali zanj - ni smelo voliti doma.
Sicer legitimno izvoljeni predsednik pravzaprav neobstoječe države Palestine Mahmud Abas pa je že pred začetkom pogajanj o prav tako neobstoječem premirju z oboroženimi palestinskimi skupinami ponudil roko sprave svojemu vojaškemu krilu Fataha, Brigadam mučenikov Al Akse. Kot pravi voditelj je vzneseno pridodal, da je potrebno njihove člane zaščititi in jim ne groziti in jih preganjati. Kako jim bo sicer zagotovil obljubljeno častno in varno življenje, Abas ni pojasnil, je pa njegova prizadevanja vsaj načelno v imenu Evropske unije podprl zunanji minister Luksemburga Jean Asselborn. Ta se bo še to popoldne odpravil v Jeruzalem, kjer naj bi jutri izraelskega premierja Arila Šarona pozval, naj prekine vojaške operacije in da Abasu več časa, da vzpostavi nadzor nad uporniškimi gnezdi v neobstoječi državi.
Na Japonskem, natančneje v mestu Kobe, kjer se tudi sicer zemlja rada trese, pa operativno delujejo Združeni narodi – tam se je začela petdnevna Konferenca o zmanjševanju naravnih nesreč. »Najboljši način, da počastimo mrtve, je, da zaščitimo živeče«, je dejal koordinator Združenih narodov za pomoč Jan Egeland. Posebno pozornost naj bi namenili sistemu za zgodnje opozarjanje pred cunamiji v Indijskem oceanu. Ker tega sistema še ni, je 26. decembra v enajstih državah jugovzhodne Azije izgubilo življenje več kot 160.000 ljudi, za katere je to zvonjenje po toči prepozno.
Cunami je samo v indonezijski provinci Aceh uničil tudi do 30.000 ha riževih polj in prizadel 70 odstokov ribiške industrije. Generalni direktor OZN za kmetijstvo in prehrano Jacques Diouf opozarja, da bodo kmetje in ribiči v Acehu za preživetje potrebovali l, 2 miljarde evrov pomoči. O pomoči kmetom in ribičem sicer na Japonskem ne bodo razpravljali. Prav tako skromna, kot je uradna pomoč, pa je tudi delegacija slovenske države. Na delovni dopust na Japonsko je do sobote odpotovala ekipa iz Inšpektorata za varstvo pred naravnimi nesrečami, vodi jo njen prvi mož Milivoj Dolščak.
Na prav tako delovni dopust v Ljubljano pa so prišli poslanci iz Armenije, Azerbajdžana in Gruzije. Zasedajo na tretji plenarni skupščini Parlamentarne pobude za Južni Kavkaz, ki predstavlja okvir za sodelovanje in dialog vsaj med parlamenti teh med sabo sprtih držav. Gostita jih Državni zbor in zunanje ministrstvo, zato sta jih uvodoma nagovorila Franc Cukjati in Dimitrij Rupel. Slednji je za največji izziv označil reformo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, prizadevanja za reševanje konfliktnih situacij na Kavkazu pa odkril kot novo prednostno nalogo slovenskega predsedovanja OVSE.
V Slovenijo pa ni uspelo priti bolgarskim zdomcem, ki so jih zavrnili obmejni policisti, branik evropskega schengenskega zidu. Po poročanju bolgarskih medijev so samo v zadnjem tednu zavrnili 300 do 600 Bolgarov na poti v zahodno Evropo. Na enem od avtobusov naj bi tako zavrnili kar 37 od 44-ih potnikov. Na bolgarskem veleposlavništvu so potrdili, da so na slovensko zunanje ministrstvo že naslovili verbalno noto in zahtevali uradno pojasnilo za zavrnitev bolgarskih državljanov na slovenski meji. Na policiji so navedli standardne razloge, kot so pomanjkanje finačnih sredstev, spreminjanje izjav glede cilja in razloga potovanja ter podobne bistroumnosti, vse seveda v skladu z Zakonom o tujcih, med katere se zaenkrat še uvrščajo tudi naši prihodnji evropski bratje Bolgari.
Komentarji
komentiraj >>