Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
30. 1. ´05 ob 14h: V ADVENTU SNUBITI, O PUSTU ŽENITI (3114 bralcev)
Nedelja, 30. 1. 2005
Peter



Pred-pustni čas je bil poleg drugih norčij nekdaj tudi čas porok. Če se je ženinSvatba odločil zasnubiti svojo izvoljenko (ali tisto, ki so mu jo izbrali starši) je to lahko storil v adventnem ali v postnem času. V prvem primeru so poroko pripravili do pusta, v drugem pa šele po Veliki noči. Med postom, ki potekal od pepelnice naprej, so se ljudje držali cerkvenih priporočil glede pritegovanja pri jedi in pijači, opustili pa so tudi vsakršno veseljačenje. ...

Zanimivi starinski pustni običaji, ki so se v različnih koncih Slovenije ohranili še v čas po II. svetovni vojni, so bili svatovski (pustni) sprevodi. Ljudje so se našemili v svate, izbrali namišljena ženina in nevesto ter se na okrašenih vozovih popeljali po vasi. Poroko je opravila šema, ki je bila oblečena v duhovnika. V Beli krajini sta za ženinom in nevesto hodila debeli kum z debelo kumo, sledili so godci, nakar so se zvrstili še vsi ostali svatje. Sprevod je obšel domačo in sosednje vasi, pri vsaki hiši so peli in plesali, debela kuma pa se je spravila na gugalnico in se zibala »za debelo repo«. Na Notranjskem sta bila v ženina in nevesto napravljena grbasta ta stara in tečni ta stari, ki se je vso pot zaletaval v svojo bodočo družico in jo tepel s palico.

Pustne običaje in z njimi povezane pesmi bomo v oddaji Cigule migule natančneje predstavljali prihodnji teden, danes pa bomo prisluhnili šaljivi pesmi Lan sem se ožjenu, ki opisuje pravo svatbo tik pred pustom, pri kateri je šlo vse narobe: ni bilo godcev, v hiši je bilo premalo prostora za ples, ta stara je ves čas jezno gledala bodočega zeta, v hiši pa se je podrla peč... Pesem, ki jo pojejo po različnih koncih Slovenije, sta leta 1990 na koncertu na Drugi godbi zapela France in Marija Anzeljc – Petračeva. Doma iz Blok na Notranjskem sta v skoraj polstoletnem zakonskem stanu prepevala mnoge pesmi, ki sta se jih naučila v mladih letih - France kot prvi glas vaške fantovske skupnosti, Marija pa kot potomka družine ribniških rentarjev in krošarjev.

Peter Kus



Komentarji
komentiraj >>