Ponedeljek, 31. 1. 2005
MarioB
Čeprav smo v različnih predstavitvah zasedbe East Rodeo na izpostavljenem mestu zasledili oznako multinetnično, menimo, da je bolj pomembno poudariti multižanrskost te zasedbe. Dejstvo, da člani zasedbe prihajajo iz hrvaške Istre, Italije in Albanije namreč bolj kot da bi zavajajoče namigovalo na naslanjanje na tradicionalne godbe teh dežel izpričuje univerzalno prisotnost ideje o današnjem, skorajda neizogibnem mešanju popularnoglasbenih žanrov. In pri slednjem kvartet oziroma občasni kvintet East Rodeo nima nobenih zadržkov ali ovir... (v celotii...)
RADIO ŠTUDENT
GLASBENA REDAKCIJA
Tolpa Bumov
ponedeljek, 31. 01. 2004, 19.00
East Rodeo - Kolo (East Rodeo, 2003)
*Čeprav smo v različnih predstavitvah zasedbe East Rodeo na izpostavljenem mestu zasledili oznako multinetnično, menimo, da je bolj pomembno poudariti multižanrskost te zasedbe. Dejstvo, da člani zasedbe prihajajo iz hrvaške Istre, Italije in Albanije namreč bolj kot da bi zavajajoče namigovalo na naslanjanje na tradicionalne godbe teh dežel izpričuje univerzalno prisotnost ideje o današnjem, skorajda neizogibnem mešanju popularnoglasbenih žanrov. In pri slednjem kvartet oziroma občasni kvintet East Rodeo nima nobenih zadržkov ali ovir.
Člani zasedbe so suvereno zajahali zajetno malho žanrov, da bi težko – pa tudi ni potrebe – izpostavili tisti žanr, ki jih najbolj natančno določa. Že res, da prej omenjene tradicionalne godbe igrajo pomembno in precej slišno vlogo v nekaterih komadih, a zasedbo prej določa subtilen, dobro odmerjen preplet novojazzovske improvizacije in artrockovske drže, vidne tudi v nekaterih zafrkantskih, na dadaizmu in ludizmu temelječih komadih ter dediščin novega vala, progresivnega rocka sedemdesetih let, kabareta, surf-rocka, jazz-rocka in tako naprej.
Zvočnost banda se zaradi specifične barve kitare ter tudi njene uporabe dostikrat približa tisti nam dobro znanega Marca Ribota, pa tudi kakšen komad – denimo Rumbalkan – se na hip zasliši, kot bi pobegnil z njegovih albumov s »protetičnimi Kubanci«. In če smo že pri nehvaležnem omenjanju slišnih referenc, ne moremo mimo Zorna in njegovih večžanrskih lepljenk. Le da pri tem početju East Rodeo nikoli ne odplava v radikalno hrupnost, ampak spretno menjava prestave, ritme, zvok banda in se hipoma iz loungovske sproščenosti poda denimo v surfrockersko jahanje na valovih oziroma od milozvočnih, drsajočih, lenobnih kitarskih pasaž do kontroliranega kaotičnega brnenja zvokov.
Še en komad s krasno zadeto kombinatoriko je Istrodeo – naslov komada je hkrati aluzija na ime zasedbe ter na Istro –, v kateri se kitara gibko vzpenja in spušča po pentatonski istrski lestvici, nato pa se skupaj z bandom, ki dodaja neparne novovalovske prijeme, poda v malone hardcorovsko »polka« podlago. Tak preplet artrockizma in drugačnega tretiranja istrske tradicionalne godbe se uspešno nadaljuje v naslovnem komadu Kolo. Ples, na katerega aludira naslov komada, postane neujemljivo razposajen, neparni ritmi so še bolj neujemljivi, nenavadne harmonije pa se zgibajo in pretakajo v povsem novem ključu.
Čeprav so skladbe večinoma inštrumentalne, v nekaj vokalnih komadih pride na plano njihov občutek za bizarno dramatičnost in nekonvencionalni kabaret, zaradi česar nas ne čudi, da se je band ustalil v Padovi pri tamkajšnjem avantgardnem glasbenem gledališču Tam teatro musica.
In kdo torej proizvaja take vijugaste, včasih aksketske, včasih pa zvočno prav razbohotene komade? Večina članov prihaja pravzaprav iz Pule; kitaro in bas sta zasedla brata Nenad in Alen Sinkauz, ki sta prej igrala v bandu Dusty Miller, iz nesojene istrske prestolnice prihaja tudi italijanski bobnar Marco Quarantotto, klavijature vešče prebira albanski glasbenik Kole Laca. Tonski tehnik Enrico Maso pa je peti član zasedbe, zaslužen tudi za odličen posnetek tega albuma, ki so ga posneli v padovanskem Teatro Maddalene. Snemali so ga »cele« tri dni in tudi tako nemara dosegli zavidljivo neposrednost, udarnost in fluidnost.
Glede zasedbe je treba povedati še to, da se bandu na koncertih občasno pridruži italijanski pihalec in digitalni umetnik Michele Sambin, ki poleg tega, da pošteno zapiha v saksofon, popestri njihove nastope s spontano digitalno vizualizacijo komadov. Na albumu Kolo Sambina lahko to slišimo v skritem, koncertnem komadu, ki smo ga slišali uvodoma. Sambin tudi ni napovedan kot gost na bližajočem se koncertu East Rodea, a glede na slišano in sledeč opombi na ovitku albuma, da so vso glasbo skladali in »raz - skladali« vsi člani banda, je na koncertu pričakovati še več eksperimenta ter spretne krotitve manj ali bolj divjih žanrov.
Komadi: Samara, Partigiana, Manicomio, Apparentemente, Gjashte, Ne znam plesat, Rumbalkan, Istrodeo, Kolo in Uvatime.
East Rodeo, nastopijo v četrtek, 10. februarja v Gala hali na Metelkovi.
Pripravil MarioB
Komentarji
komentiraj >>