Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Predpustni OFF (3901 bralcev)
Ponedeljek, 7. 2. 2005
Lan



Aktivna Condy
... luksemburška reanimacija lizbonske strategije ...

... slovensko–italijanska filmska vojna ...

... prvi miksi DJ Condoleezze, na katere bo plesal svet ...

... upokojenski DeSus ima 15 let ...

... Iran svojega opravičuje, Amerika jedrski arzenal nadgrajuje ...

OFF NAPOVEDNIK

V strahu pred popolno izgubo totalne oblasti je Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze na današnji dan pred petnajstimi leti ljudstvu preko predloga nove ustave, ki ne bi poudarjala izključne izvršilne vloge partije, na pladnju ponudil zasnovo večstrankarskega sistema. Pobudnik predloga, takratni »prezidjent« Mikhail Gorbačov, se je med ekspresnimi, a napornimi tridnevnimi sestankovanji soočal z oponenti politične reforme, ki so svoje nasprotovanje utemeljevali z opozorili o hlapenju sovjetskega globalnega vpliva in z izgubo s krvjo priborjenih postulatov 70 let stare boljševiške revolucije.

Takratni ameriški predsednik Bush starejši je ruskemu kolegu Gorbačovu čestital za preudarnost in reformatorsko eleganco. Na drugi strani pa je bivši ameriški zunanji minister Caspar Weinberger izrazil presenečenje, da v »imperiju zla«, kot je na Sovjetsko zvezo rad referiral pokojni Ronald Reagan, zaradi poskusa reforme ni prišlo do množičnih izvensodnih usmrtitev.

Reaganov zunanji minister si izvensodne instrumente pač razlaga po svoje. Nikaragva, Panama, Vietnam, Guantanamo, aktualni Irak. Kateri ameriški poseg ima mednarodno-pravno utemeljeno podlago??? Jebeš polovičko!!!

Poslušate izbranim boljševiškim principom sledeči OFF program Radia Študent.



OFF PROGRAM

O prioritetah luksemburškega predsedovanja Evropski uniji bosta na trinajsti rojstni dan maastrichtske pogodbe danes v Parizu razpravljala luksemburški premier Jean-Claude Juncker in francoski predsednik Jacques Chirac.

Prednostna naloga letošnjega luksemburškega in britanskega predsedovanja Evropski uniji je uresničevanje lizbonske strategije, v skladu s katero naj bi Evropska unija v prihodnjih letih postala najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. Tako naj bi zagotovili več in boljša delovna mesta, trajno gospodarsko rast in večjo konkurenčnost. Kot je znano, je Evropska komisija minuli teden sprejela reformo lizbonske strategije, ki naj bi gospodarstvu dala nov zagon.

V Ljubljani je z njo odbor državnega zbora za zadeve Evropske unije seznanil slovenski evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Program ima visokozveneče ime: »Partnerstvo za evropsko obnovo: partnerstvo za blagostanje, solidarnost in varnost celine.«

Da pa praksa vedno ne potrjuje teorije, nam kaže podjetje Žito, ki je napovedalo, da bo v okviru racionalizacije poslovanja kljub načrtovanemu kar 108-odstotnemu povečanju dobička – ali pa kar ravno zato - najverjetneje moralo odpustiti 5 procentov zaposlenih. Sto ljudi. Ob tem nekako nismo prepričani, da so bodočim nezaposlenim že zagotovljena nova in boljša delovna mesta, ki bi bila v skladu z reformo malikovane lizbonske strategije.

Še slabše se je pot končala za poslovni tednik Gospodarski vestnik. Po petdesetih letih izhajanja je zaradi zmanjšanja naklade danes izšla zadnja številka. Naročnikom bodo ponudili, da odslej v zameno prejemajo dnevnik Finance. Od 50-ih zaposlenih jih bo 12 delo obdržalo, preostalih 38 pa bo morda usodo delilo z odpuščenimi iz Žita. Ob tem jim bo težko v tolažbo sporočilo statističnega urada, da se je obseg slovenske industrijske proizvodnje v decembru 2004 v primerjavi z decembrom 2003 povečal za kar 6,3 odstotka.

V Kuala Lumpurju sta se danes sestala malezijski in iranski zunanji minister Sajed Hamid Albar in Kamal Harazi. »Iran uporablja jedrski program izključno v civilne namene«, je na tiskovni konferenci po pogovoru znova zatrdil Harazi. Albar je dodal, da mu je sogovornik zagotovil, da je Iran pripravljen vzpostaviti mehanizem, ki bo zagotavljal, da država jedrskega programa ne bo uporabljala v vojaške namene.

Novo generacijo jedrskega orožja pa razvijajo v ZDA. To bo bolj odporno, zanesljivo in bo imelo daljšo življenjsko dobo, v današnji izdaji poroča New York Times. Program naj bi zmanjšal zaloge in znižal visoke stroške vzdrževanja. Seveda pa bi program po nepotrebnem znova oživil proizvodnjo jedrskega orožja in lahko celo sprožil novo oboroževalno tekmo, menijo kritiki.


Med Italijo in Slovenijo te dni poteka filmska tekma. Zvečer lahko zainteresirani na italijanski nacionalki RAI spremljate še drugi del famoznega »Srca v breznu«, film, za katerega se zdi, da je še pred svojim prvim predvajanjem kranjsko-laške odnose pahnil za petdeset let nazaj v preteklost. David Cigoj bo zato danes ob pol deveti zvečer na sami frontni liniji, sredi Trsta, organiziral antiprojekcijo nekega drugega filma.

/////////////////////////////////////////////////

V imenu sprave in preprečitve nadaljnje reciklaže sporov ter njihovega prenašanja na pleča vnukov sprtih strani dodajamo: Vsi smo mi malo barbari!

Prvi vtisi o delu kot krof sveže imenovane Condoleezze Rice so zadovoljivi. Če ne drugače, je nova ameriška državna sekretarka pri obiskovanju glavarjev kritičnih območij skoraj nepojmljivo zagnana. Včeraj je bila pri Arielu Šaronu, ki mu je na srce položila: »Vzdržite se enostranskih ukrepov, ki bi prejudicirali izid nadaljnjih mirovnih pogajanj. Izpolnite svoje obveznosti iz mednarodnega časovnega načrta, ki ga je izdelala bližnjevzhodna četverica v sestavi Združeni narodi, Evropska unija, ZDA in Rusija.”

Danes je obiskala še palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Sogovorniku je čestitala za prizadevanja pri brzdanju oboroženih palestinskih gibanj, svoje besede pa podprla z nakaznico za pomoč Palestincem, težko 40 milijonov nekonvertibilnih dolarjev.

Abas in Šaron bosta ledino jutri prebila v egiptovskem Portorožu Šarm el Šejku. Riceova je medtem že pristala na letališču v večnem Rimu. Slabo se nam bo pisalo Slovencem, če jo bo Berlusconi danes zvečer po nesreči posadil pred TV-ekran. Niti dobrikanje naše nove vlade ne bo pomagalo pri morebitni ameriški reviziji odnosov s Slovenijo, če bo Riceova slučajno videla “Srce v breznu”. Pomagala ne bi niti masovna premestitev celega slovenskega naroda na iraške barikade.

Prav gotovo se barikad, ki so med drugo svetovno vojno oklepale Ljubljano, spominja večina deklariranega članstva slovenskega parlamentarnega interesnega združenja DeSus. Svoje vojne spomine in želje po varovanju pridelanih pokojnin so pred natanko petnajstimi leti spravili na papir in ustanovili upokojensko stranko.

V svojem nagovoru je Desusov in slovenski obrambni minister Karl Erjavec povedal, da je stranka upokojencev v prelomnem času, saj mora pred majskim kongresom pregledati in nadgraditi svoje programske usmeritve ter postati odprta tudi za druge generacije. DeSus torej potrebuje podmladek. Stranka bo dializo delno opravila že s pričakovano spremembo imena. Znana bo kot Delavsko-socialna upokojenska stranka. Kratica ostane. Poleg tega je Erjavec pred majskim kongresom že napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke.


Komentarji
komentiraj >>