Tudi domači ombudsman in Evropska komisija sta spoznala, da je Slovenija - policijska država.
Po rednem poročilu Evropske komisije o napredku domovine Slovenije o vključevanju v Evropsko unijo za lansko leto, v katerem evrokrati opozarjajo na porast pritožb zoper domače policijsko nasilje nad domačimi državljani, se je oglasilo tudi domače za demokratične svoboščine in pravice domačih državljanov skrbeče telo – Urad varuha človekovih pravic. V včeraj predstavljenem sicer lično vezanem letnem poročilu urada varuha človekovih pravic za leto 2001 je tako črno na belem zapisano, da je bilo lani bistveno več pritožb v zvezi s policijskimi postopki. Največ v ombudsmanov urad prispelih pritožb pa se je nanašalo prav na pooblastila, ki jih imajo policisti pri opravljanju svojega dela.
Policisti torej po mnenju slovenskih državljanov – glavnih odjemalcev pooblastil policijskega dela – svoja pooblastila očitno pogosto tudi kršijo. Prav eksplicitno – v domači policijski praksi sicer očitno vse bolj pogostega termina policijsko nasilje – sicer ombudsmanovi diplomatsko raje niso uporabili. Letno poročilo urada varuha človekovih pravic je vendarle uraden državni dokument, ki si ga z zanimanjem ogledajo tudi zunaj meja domovine. Ombudsmanovi pa ugotavljajo še, da se je med drugim povečalo tudi število pritožb, povezanih z nalogami policije na področju varovanja življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Toda ker niti stanje domačega javnega demokratičnega duha niti zavest posameznih domačih državljanov ni tako zelo zelo demokratično razvita, da bi se posamezniki k ombudsmanu pritoževali nad policijskimi napakami pri drugih, sistemsko določenih policijskih nalogah – kot je denimo varovanje morske meje - to pravzaprav ni nič presenetljivega.
Slovenska policija je namreč – tako kot policije povsod po svetu – v prvi vrsti organ, na katerega so v imenu v državo združenih državljanov prenesena vsa represivna pooblastila. Po mnenju Urada varuha človekovih pravic pa so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene s pravicami drugih – v konkretnem policijskem postopku torej predvsem policije - naloga policije pa je zagotavljati varovanje in spoštovanje teh pravic. Torej tudi – v bistvu pa glede na vse več pritožb nad njenimi lastnimi pooblastili - predvsem svojih pravic in pooblastil. To pa je tudi formalno-zakonsko povsem dopustna interpretacija domače policijske prakse.
Slovenska policija se namreč kot pijanec plota oklepa črno na belem zapisanih zakonskih določil. To je glede na pravno formalno nedorečenost in možnosti širokih interpretacij, ki jih ponuja domača policijka zakonodaja težko zanikati. Razlaga pa si jih seveda sebi v prid. To je – glede na splošno stanje duha v domači javni sferi, ko to povsem odkrito v bran svojih visokih dohodkov za naloge upravljanja državne zdravstvene zavarovalnice počnejo tudi predsedniški kandidati - nenazadnje povsem razumljivo. Problem pa nastane, ko to za sabo potegne tudi širše mednarodne razsežnosti. Povsem konkretno je to redno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo. To namreč povsem nedvoumno govori tudi o povečanem nasilju slovenske policije.
Slovenska policija, z direktorjem Markom Pogorevcem na čelu pa si na vse kriplje prizadeva za še več avtonomnosti pri le sebi lastni strokovnosti svojega delovanja. S formulo, kateri je podlegla tudi trenutna notranjeministrska figura, je torej očitno nekaj zelo narobe. Dokler namreč nekdo ne bo – v primerih demokratičnih držav je to sicer lahko le parlament – odločno zasekal v ta gordijski vozel domače policijske nedotakljivosti in avtonomnosti – bo namreč pritožb nad konkretnimi prekoračitvami policijskih postopkov, s katerimi se srečujemo domači državljani, le še več, prekoračitve policijskih pooblastil pa še naprej vsakodnevna praksa. Nenazadnje smo zakoračili že v osmi mesec leta 2002 in zaenkrat prav nič ne kaže, da bosta redni poročili domačega ombudsmana in Evropske komisije, tudi za letošnje leto kaj bistveno drugačni.
ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment z domačimi policijskimi postopki v zobeh sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>