... v največji jedrski elektrarni v Veliki Britaniji pogrešajo 30 kilogramov plutonija ...
... Varnostni svet navdušen nad obnovitvijo izraelsko-palestinskih pogovorov in neodločen glede genocida v Sudanu ...
... Kongres z zakonom zaščitil Američane pred nedostojnimi vsebinami na radiu in televiziji ...
... na februarski seji Državnega zbora o izbrisanih ne bo govora ...
... tudi domači policaji bi spreminjali ustavo – ukine se naj prepoved njihovega strankarskega udejstvovanja ...
What goes around, comes around. Združeni narodi so ugotovili, da je vsem prebivalcem sveta skupna želja po urbani kulturi. Kar z drugimi besedami pomeni, da so se naveličali življenja na vasi in da se pospešeno selijo v mesta. Do leta 2007 bo podeželsko blato za urbani mestni smog zamenjala že polovica svetovne populacije. Najbolj se za mestne džungle grebejo v Združenih državah, kajti vaških hillbillijev in kavbojev se je naveličalo že 87 odstotkov Američanov.
Še bolj divji je podatek, da smo leta 1950 na celotnem domačem planetu poznali samo dve mesti, v katerih se je stiskalo več kot 10 milijonov prebivalcev. To sta bila New York in Tokio. Danes pa je več kot 10 milijonskih mest že 20. Med top ten se poleg poprej omenjenih navajajo še Ciudad de Mexico, Bombaj, Sao Paolo, New Delhi, Kalkuta, Buenos Aires, Džakarta in Šanghaj. Vsa mesta torej, ki se nahajajo v tako imenovanih državah v razvoju.
V tako imenovanem razvitem svetu, ki si svojo razvitost utrjuje na račun tistega, ki se naj bi še razvijal, pa se prebivalstvo stara. Združene narode bedira, ker se je število prebivalstva, starejšega od 60 let, od leta 1950 do leta 2000 potrojilo. Za dedke in babice dandanes upravičeno štejemo več kot 600 milijonov ljudi. Trend pa se nadaljuje. To število naj bi se v naslednjih 50-ih letih še enkrat potrojilo, kajti prebivalci tistega dela sveta, ki sam sebe egocentrično imenuje razviti, zahodni in demokratični, so se zapovrh naveličali še razmnoževati se.
Poslušate apokaliptično navdahnjeni off program Radia Študent!
Jedrska apokalipsa je blizu. Iz jedrske elektrarne v britanskem mestu Sellafield, največje na Otoku, je v minulem letu izginilo 30 kilogramov plutonija. Jeba je, ker je to dovolj materiala za izdelavo sedmih ali osmih jedrskih bomb. Britansko ministrstvo za industrijo pa pojasnjuje, da ni nujno, da je manjkajoči plutonij tudi dejansko izginil, 30 kil bi se lahko izgubilo tudi med knjiženjem finančne bilance. Da so bojda običajne knjigovodske izgube plutonija dramatične, pa potrjujejo tudi jedrski strokovnjaki.
V miroljubne namene obratujoči domači jedrski ponos v Krškem pa vznemirja italijanske parlamentarne sosede. Poslanka Zelenih Luana Zanella je o varnosti Jedrske elektrarne Krško pisno povprašala italijanske ministre za zdravje, zunanje zadeve in okolje. Zanimajo pa jo predvsem posledice, ki bi v primeru nesreče v nuklearki prizadele italijansko državno ozemlje. Se bo že kdo našel, da ji bo povedal, da je Krško na obrobju Panonske kotline in da bo nebodijihtreba Primorcem prizanešeno. Kar pa bi težko rekli za sosednji Zagreb.
Hrvaško italijanske odnose pa v zadnjem času grenijo fojbe. Kaj je prav, ali Srce v breznu ali Srce v hlačah, smo povprašali na terenu.
//////////////////////////////////////////////////////
Vprašanje sicer je, kako pa bodo hrvaški sosedje in solastniki domačega jedrskega ponosa sprejeli dejstvo, da naj bi domači državni zbor na februarski seji na mesto predsednika Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško postavil nekdanjega poslanca Slovenske demokratske stranke Branka Kelemino, ki je trenutno brez zaposlitve. Tretje zasedanje aktualne zasedbe državnega zbora se bo začelo v ponedeljek, 21. februarja, predsednik Cukjati pa je že predstavil dnevni red. Med skupno 13-imi zadevami pa ne bo novele zakona o javnih uslužbencih, s katero bi sedanja koalicija še učinkoviteje pometla z od prejšnje vlade Antona Ropa nastavljeno javno upravo. Kljub drugačnim napovedim pa ne bo prav nič govora tudi o posebnem poročilu varuha človekovih pravic o izbrisanih prebivalcih Slovenije. Uradno je temu tako zaradi pat pozicije v Komisiji za peticije in človekove pravice.
Je pa do problema izbrisanih zgolj na prvi pogled presenetljivo bolj senzibilen sedanji notranji minister Dragutin Mate. Malo ljudi ve, da je bil tudi on sam med izbrisanimi. Za razliko od svojega predhodnika Bohinca vsaj ne prikriva uradnih podatkov. Notranje ministrstvo je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča do sedaj izdalo že 4093 odločb izbrisanim o priznanju njihovega statusa prebivanja za nazaj, 8470 zadev pa je še v reševanju.
So se pa presenetljivo emancipatorno v problematiko spreminjanja ustave vključili notranjemu ministru Mateju podrejeni policisti. Policijski sindikat Slovenije je tako v javnem pismu predsednika vlade Janeza Janšo in poslanske skupine v državnem zboru pozval, da naj se ustava spremeni tako, da bo tudi policistom in poklicnim pripadnikom obrambnih sil omogočeno članstvo v političnih strankah. Aktualne razmere v sodstvu pojasnjuje podatek, da je to že omogočeno sodnikom, državnim tožilcem in celo ustavnim sodnikom. Če jim doma nihče ne bo prisluhnil, bodo pravico poiskali pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Prav tako evropsko sodišče, samo da je tisto za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, pa vse bolj greni evropsko pot sosednje Hrvaške, v kateri so potrdili nove ministre. Za evropske in druge zunanje zadeve bo po novem skrbela Kolinda Grabar-Kitarović. Glavna tožilka sodišča Carla del Ponte je namreč zapisala, da je Ante Gotovina na dosegu hrvaških oblasti in da, vse dokler ne bo izročen Haagu, ne bo moč trditi, da Hrvaška s haaškim sodiščem polno sodeluje. Njena pisna ocena bo eden glavnih elementov odločanja EU o potrditvi ali odlogu za 17. marec načrtovanega začetka pristopnih pogajanj. Na haškem sodišču sicer prav zdaj razpravljajo, ali naj hrvaška junaka in generala Mirka Norca ter Rahima Ademija, obtožena vojnih zločinov med operacijo Medački džep, predajo hrvaškemu pravosodju.
Okoli Mednarodnega kazenskega sodišča pa se dajejo v Varnostnem svetu, v katerem bi se morali odločiti, ali naj sprejmejo poročilo Mednarodne preiskovalne komisije o zločinih v sudanski pokrajini Darfur, ki jo je naročil generalni sekretar Kofi Anan. Komisija je predlagala, da bi odgovorne za zločine v Sudanu postavili prav pred Mednarodno kazensko sodišče. Takoj so skočili v zrak Američani, ki predlagajo ustanovitev posebnega sodišča, vsi ostali jim nasprotujejo, toda kaj, ko imajo ZDA pravico veta. Zato so odločanje raje preložili, so pa navdušeno enotno pozdravili obnovitev neposrednih pogovorov med izraelskim in palestinskim političnim vodstvom. Da je na terenu manj navdušenja, priča raketa vrste kasam, ki je iz palestinske smeri padla na judovsko naselje v Gazi.
Američani pa bodo v naslednjem letu še bolj varni, saj se Donald Rumsfeld in ekipa nameravajo tudi naslednje leto še bolj izdatno založiti s sredstvi za obrambni proračun. Senatorji so padli na finto, da državi grozi ponoven napad Al Kaide, Rumsfeld pa bi rad za naslednje leto pokasiral 419 milijard dolarjev. Takšni bodo namreč stroški načrtovane ambicioznejše vojne proti teroristom z novimi sodobnimi silami, prilagojenimi za sodobne grožnje.
Za moralno varnost prebivalcev onstran luže pa so poskrbeli v kongresu, kjer so z veliko večino izglasovali zakon, s katerim se bodo rigorozno povečale kazni za nedostojno obnašanje na radiu in televiziji. Nedostojnost sicer ni natančno definirana, sodu pa je dno izbila joška Janet Jackson na lanskem finalu SuperBowla. Po novem bi jo podoben spodrsljaj lahko koštal celo pol milijona dolarjev kazni, sodnik in tožilec hkrati pa je Zvezna komisija za komunikacije. Pravzaprav še edini radiodifuzni mediji, kjer v deželi svobodnih sploh lahko govorimo o svobodi govora, ostajajo plačljvi programi na satelitih, kamor se je umaknil tudi znameniti Howard Stern.
Do besede pa pravzaprav ni lahko priti tudi v domovini. Zato glas dajemo Eleni Pečarič iz YHD – Društva za kulturo in teorijo hendikepa, ki nam bo povedala, kaj je narobe s predlogom pogodbe o ustanovitvi in delovanju Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, ki ga je pripravil do njihovega glasu aroganten Svet invalidskih organizacij.
////////////////////////////////////////////
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pa je pod naslovom 'Meje tolerance: zagovor etičnega nasilja' sinoči povedal, kar je mel, Slavoj Žižek. Ker bo – ako bog da – predavanje predvajano na frekvencah Radia Študent v naslednjem tednu, vam tu ponujamo le nekaj izsekov po izboru uredništva.
Prisluhnimo torej Slavoju, ko govori o izbrisu same prepovedi znotraj delovanja ideologije.
/////////////////////////////////////////////////////////
O razmerju med perverzijo in oblastjo:
/////////////////////////////////////////////////////////
O logiki humanitarne pomoči:
/////////////////////////////////////////////////////////
In še o ženskem uživanju ter politično korektnem seksu:
/////////////////////////////////////////////////////////
O terminu predvajanja predavanja boste na frekvencah, ki jih ravnokar poslušate, še obveščeni.
Komentarji
komentiraj >>