... delavci koprske televizije zahtevajo pogodbe za nedoločen čas ...
... Bush pri Schroederju ...
... notranji ministri članic EU v Bruslju o zapiranju Evrope prišlekom ...
... tretji dan akcije izbrisanih ...
OFF NAPOVEDNIK
Letos mineva že 14 let od ustanovitve Sintala. Zavedamo se, da je človekova potreba po varnosti tako prvobitna kot potreba po zraku, vodi in ljubezni.
Ljudje hočemo zavarovati sebe, svoje najbližje in vse drugo, kar nam je drago. Vsega pa človek ne more storiti sam. Včasih potrebuje pomoč. Nekoga, na katerega se je moč vselej zanesti. Zato smo tu mi.
Za nas ni bolj pomembnih in manj pomembnih nalog. Vsakega problema se lotimo z enako pozornostjo in zavzetostjo. Najprej pozorno poslušamo, nato pa svetujemo in pomagamo s svojim znanjem in izkušnjami. Pohvalimo se lahko z visoko kakovostnimi storitvami na področju varovanja, strokovnim kadrom in neverjetno ustvarjalno energijo.
Naš najvišji moto se glasi: "Vaša varnost je naša skrb."
Kar ste slišali, je pobrano iz spletnega nagovora predsednika varnostne družbe Sintal, katere kadri so v noči na torek iz avle ljubljanske »te-er trojke« nasilno odstranili skupino gladovno stavkajočih. Na mesto omenjenih ljubezni, strokovnosti, varnosti, pomoči, ustvarjalne energije in kakovosti je stopila gola fizična sila.
Mladi v tej državi so težko zaposljiva kategorija. Kdor bi želel svojo kariero graditi v zasebnem varnostnem sektorju: pogoji »Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje« - v upravnem odboru sedita tudi Sintalova najvišja vodilna, ki si za povrh delita priimek - pravijo, da morate imeti v žepu vsaj poklicno izobrazbo katerekoli smeri, biti morate psiho-fizično zdravi in kazensko nekaznovani državljani Slovenije. Družba Sintal naštetim zaposlitvenim pogojem dodaja še enega. Ažurnost, prijaznost in urejenost.
Poslušate varnostno rizkantni OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Osemnajst delavcev regionalnega RTV-centra Koper/Capodistria, ki so jim prepovedali vstop na delovno mesto potem, ko niso želeli podpisati precendenčne »podjemne« pogodbe, zahteva pri dosedanjem delodajalcu podpis pogodbe o delovnem razmerju za nedoločen čas. Pod okrilje jih je vzela Obalna sindikalna organizacija KS-90. Podrobneje pojasnjuje njen generalni sekretar, Peter Majcen.
///////////////////////////////////////////////////
Osemnajsterica delavcev pogodb ni podpisala tudi zato, ker bi s tem izgubili vse pravice, ki so si jih z delom pridobili v minulih letih.
Napake svojega dela, ki so posledično razdrle ameriško-nemško ljubezen, pa v Mainzu popravljata George Bush in Gerharde Schroeder. Na dnevnem redu pogovorov je poleg otopljevanja odnosov tudi zbirka klasik. Irak, Afganistan, Balkan in pa najnovejši hit - iranski jedrski program.
Ker v mesto prihaja prvi glasnik svobode in demokracije, bodo v Mainzu danes zaprte vse trgovine in avtoceste. Vsi, ki niso tam doma, ne bodo smeli v središče mesta, meščanom so odredili, da se morajo izogibati svojih balkonov, Ren pa bo zaprt za ladijski promet. Za udejanjanje tega programa bo skrbelo petmestno število policistov.
V Bruslju se bo pričelo zasedanje notranjih in pravosodnih ministrov držav članic Evropske unije. Osrednja tema tega sestanka bo, kako našo širšo domovino, potem ko je Španija milijonu nezakonitih priseljencev izdala dovoljenja za bivanje, nadaljnjim prišlekom efektno zapreti. Smernice za to je že podala tako imenovana zelena knjiga o ekonomskih migracijah.
Tiste, ki niso imele te sreče, da bi bili rojeni pod katero izmed rumenih evropskih zvezd, čakajo na Šengenu novi birokratski zidovi. Biometrični podatki v vizumih in dovoljenjih za prebivanje, meddržavne izmenjave podatkov iz kazenskih evidenc ter sistem zgodnjega obveščanja med državami članicami o njihovih ukrepih za sprejemanje zakonitih priseljencev.
V Helsinkih se pod budnim očesom bivšega finskega predsednika, Marttia Ahtisaarija, ne dogaja priseljevanje, temveč pogajanja o stopnji avtonomije, ki jo je indonezijska vlada pripravljena podariti uporniški provinci Ačeh.
Medtem ko ačeški politični analitiki moledujejo za takojšnjo sklenitev permanentnega premirja, saj naj bi bilo to nujno za uspešno odpravljanje posledic tsunamija, pa sprti strani zgolj delno odstopata od svojih prvotnih zahtev. Uporniki namesto neodvisnosti sedaj zahtevajo samoupravo, umik indonezijskih vojaških enot iz province ter politično navzočnost Gibanja za neodvisni Ačeh v regiji.
Na drugi strani mize predstavniki vlade vztrajno zavračajo sprejetje kakršnega koli dogovora, ki bi smrdel po možni secesiji province. Vojaški general Endriartoro Sutarto pa v primeru spodletelih pogajanj grozi celo z vojaško akcijo.
Beirut ta teden gosti na tisoče libanonskih protestnikov. Razlog zanje je nedavni atentat na bivšega premierja Rafika Haririja, za katerega je kriva, po prepričanju protestnikov, soseda Sirija. Da smo priča enemu največjih javnih protestov v zadnjih letih v tej državi se imamo zahvaliti številnim šolam in podjetjem, ki so iz solidarnosti s protestniki zaprla svoja vrata ter tako ljudem omogočila udeležbo na demonstracijah. Po mnenju dopisnikov Haririjeva smrt pod vprašaj postavlja politično in vojaško navzočnost Sirije v Libanonu, vedeževalci pa v najhujšem primeru napovedujejo celo dokončen umik sirskih sil iz do sedaj gostoljubne sosede.
Zgodbo o opozorilni gladovni stavki nadaljujemo tam, kjer smo včeraj ostali. Izbrisani so po nasilnem izgonu iz avle TR3 in neprespani noči v kliničnem centru zatočišče čez dan poiskali v zavetju Cankarjevega doma, ki jim je odprl svoja vrata do osemnajste ure. Ob devetnajstih so se ponovno zbrali skupaj s podporniki in novinarji pred samimi vrati poslopja TR3 in tam pričakali predstavnike parlamentarnih strank, ki so jih povabili na pogovor. Od devetdesetih izvoljenih predstavnikov ljudstva so prišli le Miran Potrč in Majda Potrata iz Združene liste, Majda Širca in Milan Cvikl iz Liberalne demokracije, Franc Žnidaršič iz Desusa, z rahlo zamudo pa je na sceno prisopihal tudi Josip Bajc iz Slovenske ljudske stranke.
Predstavnik izbrisanih, Aleksandar Todorović, je poslancem najprej razložil, kaj se je dejansko z njimi dogajalo prejšnjo noč v avli TR3, svoje stališče pa je predstavil Cvikl.
//////////////////////////////////////
Podporniki s Cviklovim političnim odgovorom niso bili niti najmanj zadovoljni in so zahtevali konkretnejša pojasnila na svoja vprašanja. Iz oči v oči sta se pogovarjala aktivistka Marta Gregorčič ter Potrč.
//////////////////////////////////////
Josip Bajc je problem z izbrisanimi takoj naprtil bivšim vladam, čeprav so v njih sedeli tudi poslanci iz njegove ljudske stranke.
//////////////////////////////////////
Sledilo je klasično podajanje žogice z ene strani na drugo oziroma obmetavanje s pepelom. Majda Potrata je takole replicirala Bajcu.
//////////////////////////////////////
Izbrisanim, ki zaradi političnih manipulacij ter diverzacij trpijo leta in leta, je tega že vrh glave, kar so tudi jasno in glasno povedali skupinici zbranih parlamentarcev. Ti so med pridigo zgolj nerodno bolščali v tla.
//////////////////////////////////////
Oglasil se je tudi Žnidaršič iz Desusa, ki pa kratko malo ni povedal nič, niti ni znal odgovoriti na naša konkretna vprašanja. Poslušajte to packarijo.
//////////////////////////////////////
Cvikl je pred odhodom predlagal, da se vprašanje izbrisanih preseli v parlament, kjer bi bil lahko eventualno sprejet dogovor. Kakšen, seveda ni jasno nikomur.
//////////////////////////////////////
Najdlje se je na prizorišču neformalnega pogovora pred stavbo TR 3 zadržal Josip Bajc, ki sta ga novinarja Mladine ter Aktualno politične redakcije Radia Študent takole obračala na žaru.
//////////////////////////////////////
Izbrisani so se ob enih s predstavniki zainteresiranih parlamentarnih strank srečali v pisarni Združene liste, da bi se dogovorili o rešitvi problema, ki so ga na trinajsto obletnico izpostavili izbrisani in njihovi podporniki. Ko smo jih nazadnje poklicali ob štirinajstih, je bila delegacija stavkajočih in aktivistov še vedno na pogajanjih s parlamentarci. Zgodbo bomo seveda nadaljevali.
Komentarji
komentiraj >>