Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
POIŠČIMO RESNICO IN JO POVEJMO NA GLAS! (2398 bralcev)
Sobota, 15. 1. 2005
Tamara Langus



Irena Tomažin je mlada plesalka in absolventka filozofije. Zdi se, da se obe interesni področji pri njej močno prepletata. Sodelovala je pri številnih in zelo različnih predstavah. Že nekaj let velja za eno najbolj obetavnih slovenskih plesalk. Njen gib je vedno drzen, samosvoj in iskren.
Irena Tomažin je mlada plesalka in absolventka filozofije. Zdi se, da se obe interesni področji pri njej močno prepletata. Sodelovala je pri številnih in zelo različnih predstavah. Že nekaj let velja za eno najbolj obetavnih slovenskih plesalk. Njen gib je vedno drzen, samosvoj in iskren.

»Kaprica« je naslov njene druge solo predstave, ki je nastala v produkciji Maske, Plesnega teatra Ljubljana in EN-KNAP-a. Kljub označitvi, da gre za »glasno predstavo«, smo verjetno zaradi Ireninih plesnih nastopov in uprizoritvi v Plesnem teatru pričakovali gib, vendar pa se je solistka tokrat posvetila predvsem svojim glasovom.

Gledališki listi skoraj brez izjeme ponujajo spremne besede za bolj ali manj abstraktne predstave. Tudi tokrat nas je v zloženem plakatu čakala razlaga, da se predstava ukvarja s človeško naravo in njenimi različnimi izrazi. Med številnimi maskami poskuša Irena Tomažin najti pravi in resnični izraz. Zdi se, da je potrebno slediti številnim kapricam in iskati odgovor, vendar na koncu avtorica ugotovi, da se odgovor lahko sliši le v tišini. Čisto dobra ideja, zanimivo vprašanje, vendar pa se je očitno pri izvedbi nekje zalomilo.

Osnovni medij je glas, kljub temu pa je sporočilo tako močno zakodirano, da je gledalcu skoraj neprepoznavno. Glasov je veliko in ni jasno, kateri je pravi. Vsi so očitno njeni in iskreni, na trenutke celo zabavni, saj prehajajo v različne oblike prek različnih glasnosti v različna stanja. Dobra plat je, da glasovi kljub stopnjevanju nikoli ne presežejo mere in ne prerastejo do histerije. Po postopnih preobrazbah glasu in iskanju, ki se odraža tudi v minimalističnem premikanju, se na koncu predstava pesimistično zaključi. Vse premike spremlja običajno nadležen zvok trenja stiroporja ob obleko, ki pa tokrat deluje zanimivo in še dodatno zvočno popestri dogajanje. Avtorica v pol ure počasi pripleza do najvišje točke scene in skoči.

Neučinkovit in na trenutke celo moteč je kostum, ki ne more pustiti dobrega vtisa. Razlog je suknjič, ki zakriva telo do te mere, da ga spremeni v nekaj povsem neizraznega. Prizori so kljub kratkosti predstavice razvlečeni in počasni. Pozornost gledalca tako večkrat zdrsne na druge elemente, ki so se bolj uspešno soočili s svojo vlogo in morda celo zasenčili celotno predstavo. Pohvalimo lahko sceno Marka Brdarja in luč Tomaža Štrucla. Beli stiroporjasti kvadri so poglobili in povečali sicer prazno in zamolklo dvorano PTLja. Posebno zanimiva pa je bila luč, ki je odprla običajno zaprt črn prostor. Reflektorji so bili nameščeni zunaj in od tam skozi okna razsvetljevali dvorano. Hkrati so krasno osvetljevali tudi drevo, ki je v predstavo prineslo skrivnostno lepoto in posebno čarobno vzdušje.

Kaprica je raziskovanje, ni pa jasno, kakšen je njen osnovni motiv. Očitno je, da so vsevrstne raziskave postale nekakšen trend med sodobnoplesnimi ustvarjalci, kljub temu pa je pomembno, da je motiv prepoznaven tudi za gledalce. Tokrat tudi razlage v gledališkem listu ne moremo povezati z videnim in slišanim. Raziskava tudi ne pripelje do končne ugotovitve ali zaključka.

Vprašanje, ki se zastavi ob koncu predstave, se nanaša na nejasno vlogo dramaturginje Vide Cerkvenik Bren. Kaprica premore dramaturgijo, vendar te žal nisem mogla opaziti. Čuti se pomanjkanje nekoga, ki bi avtorici pomagal artikulirati njeno idejo. Od začetka do konca. To naj bi bil režiser ali dramaturg.



Svojo resnico je iskala in povedala Tamara.


Komentarji
komentiraj >>