Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
In memoriam 4. obletnici napada na Mira Petka (3707 bralcev)
Ponedeljek, 28. 2. 2005
tomazza



Mesto poskusa umora ...
… v samomorilskem napadu v iraški Hili čez 100 mrtvih …

… demonstracije v Bejrutu in izraelska diplomatska ofenziva proti Siriji …

… Abas poziva k vrnitvi k bližnjevzhodnemu časovnemu načrtu …

… Na Forumu 21 bo kako krepko čez Dimitrija Rupla rekel tudi Romano Prodi …

… ob četrti obletnici napada na Mira Petka predstavitev knjige “Kako so močno dihali. Komentarji in kronologija k primeru Petek” …

Za pričakovati je bilo, da domači funkcionarji ne bodo preveč navdušeno sprejeli zakonske novosti, po kateri morajo danes do polnoči komisiji za preprečevanje korupcije oddati obrazce za prijavo premoženjskega stanja. Na Komisiji, ki ji načeluje nekdanji odstavljeni kriminalist in še vedno tudi nogometni sodnik Drago Kos so sicer redkobesedni. Do prejšnjega četrtka so namreč prejeli samo 1500 obrazcev, do izteka roka pa optimistično pričakujejo, da se jih bo nabralo okoli 5000.

To nezagretost domačih funkcionarjev za spoštovanje domače protikorupcijske zakonodaje pa pojasnjuje dejstvo, da naj bi bili z obrazci pridobljeni podatki zadostna podlaga, da bo lahko protikorupcijska komisija po novem ugotavljala, za koliko se je premoženje določenemu državnemu funkcionarju v določenem obdobju neupravičeno povečalo. S tem naj bi Komisija dokončno stopila na prste funkcionarjem, ki svoje funkcije zlorabljajo za osebne interese, pod njenim drobnogledom pa se bodo znašli tudi njihovi najožji družinski člani.

Funkcionarje, ki v zahtevanem roku Kosovi komisiji ne bodo predložili podatkov, pa bodo čakale sankcije. Za vsak mesec zamude bodo prikrajšani za deset odstotkov osebnega dohodka, po treh mesecih zamude pa, idealistično zatrjujejo v protikorupcijski komisiji, bo podana pobuda za začetek postopka za razrešitev z njihove funkcije.

Poslušate do poštenosti domačih funkcionarjev, ki imajo tako še tri mesece časa, da dokončno odpravijo to protikorupcijsko komisijo, skeptični off program Radia Študent!

V eksploziji avtomobila bombe v kraju Hila, južno od Bagdada, je v najhujšem napadu po iraških volitvah 30. januarja po zadnjih poročilih umrlo 125 ljudi, čez 200 je bilo ranjenih. Gre za enega najhujših posamičnih napadov po razglasitvi konca večjih vojaških operacij maja 2003. Samomorilski napadalec je z avtomobilom bombo predrl cestno barikado in zapeljal v množico ljudi, ki so v vrsti čakali na zdravstvene izkaznice, potrebne za delo v državnih službah. Vozilo je bilo napolnjeno z več deset kilogrami TNT-ja in številnimi granatami, da bi povzročilo čim več žrtev.

V libanonski prestolnici Bejrut pa na sicer prepovedanih demonstracijah že od včeraj zvečer protestira več deset tisoč ljudi. Zahtevajo odstop vlade in umik sirskih vojakov iz Libanona. Policija je blokirala dostop do glavnega mestnega Trga mučenikov, na katerem se zbirajo demonstranti, za zdaj pa ni poročil o morebitnem nasilju. O atentatu na bivšega premiera Rafika Haririja razpravlja tudi libanonski parlament. Opozicija odgovornost za napad pripisuje vladi in Siriji, ki to seveda zavračata. Po koncu razprave naj bi parlament glasoval o nezaupnici vladi, izid glasovanja pa je za zdaj povsem odprt.

Diplomatsko ofenzivo proti Siriji je sprožil tudi Izrael. Obtožuje jo vpletenosti v petkov samomorilski bombni napad v Tel Avivu, ki je terjal pet žrtev, zadnja je umrla danes. Izraelski zunanji minister Silvan Šalom naj bi še danes državam Evropske unije in članicam Varnostnega sveta Združenih narodov predal dokaze o vpletenosti Sirije v napad.

Odgovornost je sicer prevzela palestinska skupina Islamski džihad, ki jo podpira tudi Sirija, vendar ta odločno zanika izraelske obtožbe o vpletenosti Damaska v napad v Tel Avivu. “Izraelske obtožbe so napačne in ne temeljijo na nikakršnih dejstvih,” je dejal sirski zunanji minister Faruk Al Šara in celo dodal, da ne izključuje možnosti, da za napadom stoji izraelska roka z namenom uničiti palestinsko nacionalno enotnost.

Palestinski predsednik Mahmud Abas pa pred londonsko konferenco o reformah palestinskih oblasti namesto obtožb poziva k vrnitvi k časovnemu okviru za mir na Bližnjem vzhodu, obnovitvi pogajanj o končnem statusu palestinske države in verodostojnemu mirovnemu dogovoru. Pred konferenco odmeva že omenjeni petkov napad v Tel Avivu, ki je prvi samomorilski napad, odkar je Abas po volitvah 9. januarja prevzel oblast . Abas je napovedal, da ne bo trpel podobnih napadov, ker so ti v nasprotju z interesi Palestincev. Odgovornost je pripisal tretji strani, ki je sam ni identificiral, in dodal, da gre za sabotažo mirovnih prizadevanj. Izrazil je mnenje, da je mir z Izraelom možen, vendar so za konec nasilja potrebna prizadevanja obeh strani.

Vse manj Hrvatov pa je naklonjeno prizadevanjem za vstop v Evropsko unijo. Javnomnenjska raziskava agencije Metron je tako pokazala, da je podpora članstvu v EU prvič v hrvaški poosamosvojitveni zgodovini padla pod 50 odstotkov, saj bi na referendumu za vstop v Unijo glasovalo zgolj 47 odstotkov volilnih upravičencev, kar 64 odstotkov vprašanih pa trdno verjame, da Hrvaška do 17. marca, ko naj bi se začela pristopna pogajanja, ne bo izpolnila pogojev za začetek pogovorov. Da je najbolj pereč pogoj prav izsleditev in izročitev generala Anteja Gotovine Haagu, pa priznava tudi hrvaški premier Ivo Sanader, ki svoje državljane zgolj nemočno poziva, da je EU prihodnost Hrvaške in da se naj primera Gotovina dodatno ne politizira.

Bolj zgledno pa se v očeh mednarodne skupnosti te dni obnašajo v evropskem protektoratu Bosni in Hercegovini. Prostovoljno je namreč z vsemi pripadajočimi državniškimi častmi šila in kopita v luksuzne zapore v Haagu pobral nekdanji poveljnik vojske bosanskih muslimanov Rasim Delić. Tožilci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ga bremenijo vojnih zločinov v osrednji Bosni med letoma 1993 in 1995. Ne gre pa mu ravno na roko dejstvo, da je med drugim poveljeval tudi enoti tujih islamskih borcev mudžahedinov, ki je bila pod Deličevim poveljstvom vključena v 3. korpus bosanske vojske.

Zgolj na prvi pogled pa bi lahko za zgledno članico mednarodne skupnosti označili domovino, v katero bo po mnenju domačega zunanjega ministra na pogovore z nekdanjo nomenklaturo in sedanjo komunistično kontinuiteto, na Forum 21, prispel nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Milanu za uslugo bo udeležencem Foruma 21 predstavil svoje poglede na prihodnost Evropske unije ter na izzive, ki čakajo povezavo. Najverjetneje pa se ne bo mogel izogniti niti analizi odnosov med sosednjima državama, fojbam in vsemu drugemu, kar je zaznamovalo medsosedsko polpreteklo zgodovino.

Rupel sicer Prodija ne bo sprejel, se bosta pa jutri z njim po ramenih trepljala predsednik vlade Janez Janša in predsednik republike Janez Drnovšek. Da bo gost iz domovine odšel dobre volje, bo poskrbel Drnovšek, ki mu bo na ponosne prsi pripel Red za izredne zasluge na diplomatskem in mednarodnem področju in osebni prispevek pri vključevanju Slovenije v evrodružino.

Manj dobre volje pa so lahko v domovini brezposelni, ki jih je uradno po anketi, usklajeni z opredelitvami Mednarodne organizacije za delo, 6,4 odstotka. Drugače nas v domovini v potu svojega obraza za preživetje v teh surovih neoliberalnih časih vsakodnevno gara 938.000 prebivalcev. Da pa bodo v prihodnosti morali za isto plačilo še več delati, pa kažejo tudi podatki državnega statističnega urada. V domovini so se februarja cene življenjskih potrebščin spet močneje zvišale, saj so bile v primerjavi z januarjem višje za 0,6 odstotka, nič pa ne kaže, da se bo ta trend v prihodnje zaustavil.

Nobenega razloga, da bi bil kaj prida dobre volje, pa še vedno nima tudi poslanec Slovenske demokratske stranke in nekdanji novinar Miro Petek. Prav danes namreč mineva četrto leto od brutalnega napada nanj, spodbujenega s pisanjem o koroški avtoprevozniški mafiji in njenem pranju denarja. Storilci napada namreč še vedno niso obsojeni. Naročniki fizičnega napada, s katerim se naj bi za vedno utišalo nadležnega Mira Petka, pa so, tako kot je v tej državi že običajno, še vedno na varnem.

Ob priložnostni četrti obletnici še vedno ne razrešenega napada na Mira Petka pa so v Mariboru predstavili tudi knjigo »Kako so močno dihali. Komentarji in kronologija k primeru Petek.« Več o knjigi nam bo povedal njen avtor dr. Boris Vezjak.

//////////////////////////////////////////////

Ker se je ravno ob njem nahajal tudi napadeni Miro Petek, smo za mnenje o knjigi in nerazrešenem fizičnem napadu nanj povprašali še njega.

//////////////////////////////////////////////

Marsikaj pa bi o primeru Miro Petek lahko povedal tudi 83-letni ustanovitelj organizacije Amnesty International Peter Benson, ki je minuli petek preminil v oxfordski bolnišnici. Poklicali smo predsednico slovenske izpostave te organizacije, ki združuje že več kot 1,8 miliona aktivistov po vsem svetu, Natašo Posel.

//////////////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>