Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Veličastnih pet (3585 bralcev)
Četrtek, 3. 3. 2005
tomazza



Pet zapovedi za eno šljivo
Ratificiraj evropsko ustavno pogodbo...

Spoštuj Evropsko komisijo...

Verjemi v skupno kmetijsko politiko...

Bojuj se proti proračunskemu primankljaju...

V slabo voljo spravljaj Hrvaško...
Dobro jutro. Ura sicer ni ravno točno pol desetih, toda tokratni jutranji program – Offropo začenjamo z Evropskih veličastnih pet.

Prva. Ratificiraj evropsko ustavno pogodbo. Čeprav še ni znano, kdaj naj bi referendum o evropski ustavi tudi dejansko potekal, se je v Franciji že začela predreferendumska kampanja. Za uraden začetek so poskrbeli v francoskem parlamentu, v katerem so z veliko večino potrdili spremembe francoske ustave, ki so bile predpogoj za začetek opravil za referendumsko izvedbo, katere vrhunec naj bi bil po besedah predsednika države Jacquesa Chiraca enkrat v drugi polovici maja.

Francozi so si sicer zase pridržali pravico, da referendum izvedejo tudi ob vstopu, katerekoli nove članice v Evropsko unijo. Ker pa raziskave javnega mnenja vztrajno kažejo, da vse bolj usiha tudi število zagovornikov aktualne ustave, pa se je že oglasil tudi francoski oče evropske ustavne pogodbe Giscard d'Estaing. Sodržavljanom je na dušo položil, da bi zavrnitev ustave Evropske unije na referendumih v Franciji in Veliki Britaniji pomenila smrt dokumenta. Francozom na dušo pa je v parlamentu popihal še španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero, ki je že uspešno prestal to referendumsko izkušnjo.

Ker jih ne prvi ne drugi nista posebej izpostavila so gotovo nekoliko užaljeni na Danskem, Avstrijskem in Češkem. Tradicionalno evroskeptični Danci bodo po napovedih svojega premierja Andersa Fogha Rasmussena z referendumom o ustavni pogodbi opravili 27. septembra. Da ni nobenih ustavnih ovir več, da evropsko ustavno pogodbo preprosto ratificirajo kar v parlamentu, pa so z ustavnim zakonom poskrbeli tudi v obeh domovih avstrijskega parlamenta. Ratifikacija pa bo predvidoma tam enkrat maja. Ne že za datum, pač pa za referendum pa se zavzema tudi češki predsednik Vaclav Havel, ki se je do sedaj že večkrat izpostavil kot kritik hitrega sprejemanja evropske ustave. Klaus namreč ne želi biti zgolj predsednik neke evropske regije ali iz Bruslja vodene province. Breme odločitve o načinu ratifikacije je sicer na češkem parlamentu oziroma vladi.

Druga. Spoštuj Evropsko komisijo. Evropska komisija pod vodstvom predsednika Joseja Manuela Barrosa je na položaju že sto in dva dneva. Aktualna ekipa najvišje plačanih komisarskih evrokratov, je v tem času sicer že uspela sprejeti strateške smernice za svoj petletni mandat in predložila reformo lizbonske kategorije. Najbolj nujno potrebni reforme so gotovo roki, do katerih naj bi Evropska unija postala gospodarsko najdinamičnejše okolje na svetu. Seveda je razburjene evropske sindikalistične duhove takoj skušal pomiriti sam predsednik komisije Barosso, saj da reforma lizbonske strategije nikakor ne pomeni, da se s seznama prioritet umika boj proti revščini. Delavcem evropskega sveta pa je namenil še naslednje sporočilo: »Skozi svoja dejanja na delovnih mestih morate pomagati, da pride do sprememb.« Dodajamo, če seveda še vedno imate ta svoja delovna mesta.

Tretja. Verjemi v skupno kmetijsko politiko. Veliko evropskega denarja se namenja za raziskave evropskega javnega mnenja. Ena od zadnjih ugotovitev Eurobarometra, s katero si pravzaprav nimamo kaj veliko za pomagati, je, da državljani Evropske unije verjamejo v skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Kar 66 odstotkov pa da nas podpira tudi njene nedavne reforme. Kot zelo evropski smo se izkazali tudi državljani Slovenije, saj naj bi nas kar 71 odstotkov podpiralo odmik od podpore kmetijski proizvodnji v večjo neposredno podporo kmetom in razvoju podeželja. Evropska unija za kmetijsko politiko odšteje skoraj polovico proračuna iz Bruslja.


Četrta. Bojuj se proti proračunskemu primankljaju. Med največjimi grešniki maastrichtskih določil oziroma meje treh odstotkov nacionalnega proračunskega primankljaja se je tako ponovno znašla Grčija. Celo iz Aten so tako potrdili, da je grški proračunski primankljaj lani presegel 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda države. Podatki naj bi bili sicer pričakovani, toda zaenkrat še vedno zgolj začasni. Res pa je, da grškim napovedim, da se bo do leta 2007 ta primankljaj znižal na 2,5 odstotka, verjame le malokdo.

Bolje se je pri izpolnjevanju maastrichtskih določil odrezala Italija. Za las ji je namreč uspelo ujeti zadnjo zgornjo dovoljeno mejo 3 odstotkov proračunskega primankljaja, ki jo določa ta reform prav tako potrebni pakt o stabilnosti in rasti. Da je to še vedno v skaldu s pravili EU in obljubami italijanske vlade, se že postavljajo tudi na italijanskem gospodarskem ministrstvu. Ne pozabljajo pa dodati, da teh denimo ne bodo sposobni izpolniti v Nemčiji in Franciji. Bruselj je sicer nekoliko bolj zaskrbljen zaradi dejstva, da pa je italijanski javni dolg tretji največji na svetu. Nekoliko nerodno je, da ta sedaj znaša že 105,8 odstotka bruto družbenega proizvoda, ta tako zelo preambiciozno zastavljeni pakt o stabilnosti in rasti pa ga dovoljuje za zgolj 60 odstotkov.

Peta. V slabo voljo spravljaj Hrvaško. Zdaj se že ve, da če Hrvaška v doglednem času ne bo haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije predala generala Gotovine, ne bo nič z začetkom pristopnih pogajanj načrtovanim za 17. marec. To je samemu hrvaškemu predsedniku Stjepanu Mesiću na štiri oči povedal tudi predsednik Evropske komisije Barosso. Uradno pa se bo tako 16. marca odločil Svet Evropske unije oziroma konkretneje zunanji ministri povezave. Kljub temu da še ni jasno, ali jo bo tudi izkoristil, pa bo pravico do besede dobil tudi Dimitrij Rupel.

V vsakem primeru pa je dejstvo, da Hrvate EU euforija mineva. Tako vsaj kažejo podatki raziskave, ki jo je v Zagrebu objavila prav Evropska komisija. Da je na Hrvaškem evroskeptikov že več kot polovica sicer kažejo tudi podatki, ki jih je objavila hrvaška vlada. Da bi bilo članstvo v Uniji dobro za državo pa meni le še 30 odstotkov hrvaških državljanov, nasprotnega mnenja jih je 24 odstotkov, kar 41 odstotkom pa je zaenkrat še gladko malo vseeno.


Komentarji
komentiraj >>