Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Užitkarski OFF (3718 bralcev)
Četrtek, 3. 3. 2005
tomazza



Bojkot slovenskih staršev za segregacijo romskih otrok !?!
… izraelski predsednik Moše Kacav je za pravi in trajni mir na Bližnjem vzhodu …

… indonezijski muslimanski verski voditelj Abu Bakar Bašir obsojen na 30 mesecev zapora …

... novi samomorilski napadi v Iraku, Rumsfeld pa na sodišče zaradi mučenj in zlorab ameriških vojakov ...

... Dimitrij Rupel odhaja na zaslišanja v ZDA ...

... razpihovanje ksenofobije med romskimi in ostalimi otroci na OŠ Bršljin ... Več v Kultivatorju!!!

Medtem ko je z domačo rodnostjo in prihodnjimi rodovi, ki naj bi v potu svojega obraza poskrbeli za lagodno starost
aktualne generacije na oblasti, en sam velik križ, saj se Slovenci preprosto nočemo več v zadostni meri razmnoževati, je na Madžarskem in na Filipinih drugače.

Madžarski urad za statistiko je tako v svojem letnem poročilu o demografskem stanju v državi ugotovil, da je rodnost na Madžarskem v porastu. Navdušenje domačih klerikov pa bo hitro skopnelo, če povemo še podatek, da pa večina odraslih Madžarov živi v izvenzakonski skupnosti. Za varuhe rimokatoliške morale in duha še bolj skrb vzbujajoč pa je podatek, da je bilo leta 2004 od 95.100 novorojenčkov v izvenzakonskih skupnostih spočetih in na svet donešenih več kot polovica.

Nekoliko drugače pa stvari razumejo na Filipinih, kjer prav tako nimajo posebnih težav z demografskim prirastkom, ki na leto znaša že 2,36 odstotka. Vlada je zato sicer sprožila nacionalno kampanjo od vrat do vrat, ki promovira načrtovanje družine, ob tem pa prišla do šokantnih podatkov. Vsak tretji par na Filipinih namreč sploh ne ve, da obstaja povezava med spolnimi odnosi in spočetjem otroka.

Poslušate zgolj na razmnoževanje v užitkarske namene prisegajoči off program Radia Študent!
Kdo ve, mogoče pa se nam na Bližnjem vhodu obetajo drugačni časi. Tako je vsaj moč sklepati po izjavah namestnika izraelskega premiera Šimona Peresa in izraelskega predsednika Mošeja Kacava. Prvi je mnenja, da je palestinska vlada kljub nedavnemu samomorilskemu napadu v Tel Avivu na pravi poti in da so nekatere stvari, ki jih je naredila, med njimi namestitev palestinskih policistov med izraelske tarče na območju Gaze, vredne hvale. Predsednik Kacav pa je pred študenti in judovskimi voditelji v Melbournu pristavil, da je pravi in trajni mir med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi na dosegu roke. Kljub temu, da ni terjal žrtev, pa ju je na laž postavil avtomobil bomba, ki je blizu Nablusa na Zahodnem bregu eksplodiral, ko je mimo v vojaškem spremstvu peljal avtobus turistov.

Avtobus, pa čeprav minibus, pa je bil v glavni vlogi tudi v enem od dveh samomorilskih napadov v Bagdadu. Dva stranska igralca v vlogi voznikov, eden je upravljal že omenjeni minibus, drugi pa terensko vozilo, sta se namreč natovorjena z eksplozivom z veliko hitrostjo približevala nadzorni točki pred notranjim ministrstvom. Po zadnjih podatkih je umrlo najmanj pet iraških policistov, človeška škoda pa bi bila še večja, če ju ne bi s streljanjem predčasno onemogočile iraške varnostne sile.

Še nekoliko manj varno pa se lahko v Iraku počutijo tam nameščeni ameriški vojaki. Iz samega uradnega Pentagona je namreč prišlo skopo, a zgovorno sporočilo, da so iraška z nafto in krvjo prepojena tla od začetka te nelegalne okupacije terjala že življenja 1500 vojakov. S številko 1500 je označena vreča s truplom vojaka, ki je preminil sinoči med operativnim delom na terenu v pokrajini Babil južno od Bagdada. Na razmere se je že odzvala začasna vlada Ijada Alavija, ki je sporočila, da za trideset dni podaljšuje izredne razmere v državi. Tako je zase obdržala pooblastila za aretacije brez zapornih nalogov in izvajanje policijskih in vojaških operacij, ki si jih je sama podelila lanskega 7. novembra.
Da pa ameriški vojaki na Jutrovem ne zgolj umirajo v imenu imperialističnih ambicij klike, ki zaseda Belo hišo, pač pa tudi zlorabljajo in mučijo civile, pa se vse bolj zavedajo tudi v ameriški civilni družbi. Tako sta Ameriška zveza za državljanske svoboščine in organizacija za človekove pravice Human Rights First v imenu osmih neameriških državljanov, nad katerimi so se ameriški vojaki izživljali v Afganistanu in Iraku, vložili tožbo proti ameriškemu ministru za obrambo Donaldu Rumsfeldu. Kriv je, ker naj bi najprej odobril mučenje osumljenih terorizma, kasneje pa ni niti s prstom mignil, da bi ga zaustavil. Pentagon tovrstno odobritev zanika, Rumsfeld pa je zaradi zadeve predsedniku Bushu že dvakrat ponudil odstop, ki pa ga ta ni sprejel. Več o drugih aktualnih dogodkih na ameriških sodiščih pa poroča naša dopisnica Lidija Poljaček.

////////////////////////////////////
md Butalci track 48 čas 2.38
Vtč: V Ameriki Vrhovno sodišče ...
Izt: ... komentira Lidija Poljaček.
////////////////////////////////////

O zadevah, povezanih s terorizmom, pa je odločalo tudi sodišče v Indoneziji. Zaradi sicer še vedno nekoliko sporne vloge v zaroti, katere posledica je bil teroristični napad na Baliju leta 2002, v katerem je umrlo več kot 200 ljudi, bo na hladno za 30 mesecev odromal muslimanski verski voditelj Abu Bakar Bašir. Sodišče pa je Baširja obenem oprostilo obtožb, da je naročnik napada na Baliju in da naj bi kot vodja z Al Kaido povezane skupine Džamaje Islamije načrtoval tudi napad na hotel Marriot v Džakarti, v katerem je avgusta lani umrlo 12 ljudi. Razočaranje nad skromno kaznijo so že izrazili v Avstraliji in Združenih državah, zadovoljni pa niso niti Bašir in njegovi privrženci, ki so mnenja, da je obsodba politično motivirana.

Počasi, a korak za korakom, pa se politično demokratizira tudi Savdska Arabija. Začel se je namreč drugi del zgodovinskih lokalnih volitev, na katerih volijo občinske svete. Zgodovinske so zato, ker so to sploh prve volitve v zgodovini kraljevine, zgolj delno demokratične pa so, ker lahko na njih sodelujejo samo moški. Razmere naj bi se še nekoliko izboljšale do naslednjih lokalnih volitev leta 2009, na katerih naj bi lahko volile tudi ženske. Parlamentarnih volitev pa zaenkrat še ne predvidevajo.
Brez volilne pravice pa zaenkrat ostajajo rusko govoreči prebivalci Latvije brez latvijskega državljanstva. Te jim ni omogočila desničarska večina v latvijskem parlamentu, jo je pa gladko dodelila vsem drugim državljanom Evropske unije, ki živijo v Latviji. Pa čeprav samo nekaj mesecev. Brez državljanskih pravic tako v Latviji ostaja okoli 450 tisoč rusko govorečih ljudi, ki sicer predstavljajo okoli 60 odstotkov prebivalstva glavnega mesta Rige. Toliko o tem, da je članstvo v EU trdno zagotovilo za varstvo človekovih pravic in zaščito pripadnikov manjšin.
Kar naprej pa nekaj potuje in o varstvu človekovih pravic ter zaščiti manjšin pametuje tudi naš zunanji minister Dimitrij Rupel. Marjetica mu pakira kovčke in slavnostno garderobo za obisk preko luže. Od petka, 4. marca, do torka, 8. marca, bo namreč noga predsedujočega Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi gazila po nesvobodnih ameriških tleh.

Kaj pa naj zdaj z OVSE, bo med drugimi Rupel poskušal prepričati generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Anana, temu, kaj ima povedati, pa bodo prisluhnili tudi v Varnostnem svetu. Po rami ga bo potrepljala še ameriška zunanja sekretarka Condolezza Rice, med silnimi delovnimi zajtrki in kosili pa je predvideno tudi Ruplovo zaslišanje pred Helsinško komisijo ZDA. Ta komisija je bila sicer ustanovljena že leta 1976, njeni člani pa bodo Rupla nadlegovali z vprašanji o izzivih, s katerimi se bo OVSE soočal v letu 2005.

Vse več pa je izzivov, s katerimi se bodo v prihodnje hočeš nočeš morali soočiti tudi slovenski poklicni vojaki. Nihče od 31 pripadnikov 18. bataljona radiološke, kemične in biološke obrambe iz Kranja sicer ni ugovarjal, ko je izvedel, da bo od 3. do 11. marca sodeloval na vojaški vaji multinacionalnega RKBO bataljona Gripho 2005.

Bolj pa skrb vzbuja spoznanje, da nobene polemike ni bilo moč slišati na parlamentarnem odboru za obrambo, ki se je brez razprave seznanil s predlogom deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije na obrambnem področju, ki jo je zbranim predstavil obrambni minister Karel Erjavec. Nov trend so obveščevalno-izvidniške skupine, kakih dodatnih deset pa bomo poslali v Bosno in Hercegovino. O obljubljeni napotitvi vojakov v Irak pa raje sploh niso govorili.

Bo pa tudi na našem radiu še veliko govora o dogajanju v novomeški osnovni šoli Bršljin. Tej namreč okoli 400 podpisanih avtohtonih staršev grozi, da od ponedeljka naprej svojih šoloobveznih otrok ne bodo več pošiljali v šolo. Vzrok temu pa naj bi bili vse bolj problematični odnosi med romskimi in ostalimi avtohtonimi otroci ter njihovimi učitelji. 400 podpisanih staršev tako zahteva, da se romski otroci enakomerno porazporedijo po vseh šolah v novomeški občini in odstop vodstva šole.

Nad izraženo ksenofobijo in razpihovanjem etničnega sovraštva med pravzaprav nič krivimi otroci je že zaskrbljen varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Redkobesedni in za naš mikrofon nedostopni so tudi v vodstvu šole. Za javnost pa je nekam poniknil tudi šolski minister Milan Zver. Več pa jutri v Kultivatorju.



Komentarji
komentiraj >>