Predstavljajte si, da ste lastnica ali lastnik majhne podalpske cvetličarnice. Ker ste modernih nazorov, ste pogumno zakoračili v kibernetično dobo in odprli tudi medmrežno izpostavo svoje cvetličarnice. Vaš prijatelj vam je spisal ustrezne programe in postavil domačo stran. Tako lahko vaše stranke kar prek spleta zgolj z nekaj miškinimi kliki naročajo vaše lične šopke. Posel vam cveti še lepše od vaših rož. Prihodnost se zdi svetla.
Vendar je takšen vtis varljiv. Vaša prihodnost se utegne močno stemniti!
Predstavljajte si, da ste lastnica ali lastnik majhne podalpske cvetličarnice. Ker ste modernih nazorov, ste pogumno zakoračili v kibernetično dobo in odprli tudi medmrežno izpostavo svoje cvetličarnice. Vaš prijatelj vam je spisal ustrezne programe in postavil domačo stran. Tako lahko vaše stranke kar prek spleta zgolj z nekaj miškinimi kliki naročajo vaše lične šopke. Posel vam cveti še lepše od vaših rož. Prihodnost se zdi svetla.
Vendar je takšen vtis varljiv. Vaša prihodnost se utegne močno stemniti! Svet ministrov držav članic EU je namreč pred kratkim sprejel Direktivo o računalniško izvedenih izumih. Če bo Evropski parlament v drugem branju potrdil novo direktivo, potem se zna zgoditi, da se bo nekje našel prevejani kljukec, ki bo z dovolj fičniki pod palcem patentiral spletno prodajo rož. Ko bo opazil, da vam gre dobro, se bo kot pijavka prisesal na vas in vam zagrozil s tožbo zaradi kršenja njegovega patenta. Plačali boste bodisi njemu bodisi svojim odvetnikom. Vaš biznis bo ogrožen tako ali drugače.
Zagovorniki direktive sicer glasno trobijo, da kaj takega ne bo mogoče, saj naj bi direktiva eksplicitno onemogočala patentiranje računalniških programov kot takih. Vendar pa obstoječa praksa s podobno zakonodajo v ZDA in na Japonskem govori ravno nasprotno.
Ne verjamete? Naj vas potem strezni dejstvo, da so v ZDA že registrirali še precej bolj zdravi razum zanikujoče patente, ki so že služili za podlago raznim sodnim sporom in posledičnim mastnim odškodninam. Znana je tožba spletne knjigarne Amazon, ki je konkurente Barnes & Noble tožila zaradi domnevne kršitve patenta spletnega nakupa z enim klikom. Bizarno? Kaj šele potem porečete na patentiranje dvoklika z miško, kar je 27. aprila lansko leto pri ameriškem patentnem uradu uspelo zloglasnemu Microsoftu?
Če do sem še ni povsem jasno, zakaj nova evropska Direktiva o računalniško izvedenih izumih tako neznosno smrdi, si poglejmo še nekaj dokazov.
Sekcija slovenskih proizvajalcev programske opreme KODApikaSI tako opozarja na grožnjo malim in srednje velikim slovenskim proizvajalcem programske opreme, ki prevladujejo v Sloveniji. Takšna podjetja si pač ne morejo privoščiti zajetnih, več deset tisoč evrov težkih patentnih postopkov, s katerimi bi po obetajoči se novi zakonodaji zavarovala svoje proizvode in oblikovala lastne defenzivne patentne portfelje. Takisto pa si tudi ne morejo privoščiti dragih odvetnikov, ki bi jih branili pred morebitnimi kršitvami tujih patentov, da o plačilu morebitnih kazni niti ne govorimo.
Društvo slovenskih uporabnikov Linuxa LUGOS ugotavlja podobno kot KODApikaSI, poleg tega pa opozarjajo tudi na nedemokratičnost postopkov, s katerimi je bila direktiva sprejeta. A o tem več kasneje. Uporabniki Linuxa so namreč z novo direktivo ogroženi še na bolj bizaren način kot proizvajalci programske opreme.
Ne samo, da bo po morebitni dokončni potrditvi nove direktive zaradi patentnega varstva sila drago proizvajati posamezne programe, še podarjati jih ne bo mogoče! Tako imenovana skupnost odprte kode, ki temelji ravno na svobodni distribuciji brezplačnih računalniških programov, kamor sodi tudi omenjeni operacijski sistem Linux, utegne doživeti frontalni napad korporacijskih križarjev. Po obetajoči se novi patentni zakonodaji bo namreč ilegalno distribuirati in uporabljati programe, ki bi kršili patente nekoga drugega, četudi ste vse uporabljene postopke in kodo razvili popolnoma sami. Le kako naj si programer, ki altruistično piše programe iz lastnega veselja in za skupno dobro ter z njimi ne zasluži niti prebite pare, privošči patentno tožbo velike korporacije? Jasno! Ne more si!
Kot višnja vrh smetane dokazov o škodljivosti direktive pa še stališče bivšega Ministrstva za informacijsko družbo. Slednje je o zadevi podalo odklonilno mnenje in je tako kot KODApikaSI in LUGOS opozarjalo na možne negativne posledice za slovensko gospodarstvo. A že Ministrstvu za gospodarstvo v prejšnji vladi se je gladko fučkalo za ta priporočila. Človek pri zdravi pameti bi domneval, da bo potemtakem vsaj nova brambovsko nastrojena vlada bolj modra.
Pa kaj še! Naš prvi gospodarstvenik Andrej Vizjak je na zasedanju sveta ministrov 7. marca, ne da bi pisnil, gladko podprl škodljivo direktivo. Patetičen izgovor enega njegovih predstavnikov, ki so ga spremljali pri sramotnem poklonu velikim državam EU, je bil, da je bila zadeva pripeljana že tako daleč, da jo je bilo preprosto treba podpreti. Mimogrede, pravila o glasovanju v svetu ministrov jasno določajo, da že, če bi zgolj eden od ministrov zahteval, da se o direktivi razpravlja, bi to preprečilo njeno avtomatsko sprejetje.
Bolj strokovne aspekte grozeče Direktive o računalniško izvedenih izumih nam je osvetlil programer, aktivist, študent računalništva in informatike, del kolektiva Kiberpipa in urednik oddaje Resnična resničnost na TV slovenija Andraž Tori.
Za začetek je razložil, kakšna je razlika med običajnimi in programskimi patenti.
////////////////////////////////////////////////
Sama dikcija direktive govori o tako imenovanih računalniško izvedenih izumih, zagovorniki direktive pa tudi zanikajo možnost programskih patentov. Nasprotniki direktive pa trdijo, da direktiva dejansko omogoča prav slednje. Kakšna naj bi sploh bila razlika med računalniško izvedenimi izumi in programskimi patenti?
////////////////////////////////////////////////
Kakšne naj bi bile s stališča zagovornikov direktive prednosti patentnega varstva napram obstoječemu avtorskemu pravu, ki trenutno varuje programsko opremo?
////////////////////////////////////////////////
Kaj lahko skupnost odprte kode stori, kolikor bo direktiva dokončno potrjena tudi v Evropskem parlamentu?
////////////////////////////////////////////////
Ali je kljub nasprotnim trditvam zagovornikov direktive iz njenega besedila moč sklepati, da bodo ob njenem dokončnem sprejetju povsem legalno podeljevali patente tudi za čiste algoritme?
////////////////////////////////////////////////
Zakaj bi problematika okrog obravnavane direktive morala zanimati slehernika?
////////////////////////////////////////////////
Kaj aktivisti odprte scene pripravljajo pred drugim branjem v Evropskem parlamentu? Se morda obetajo še kakšne demonstracije?
////////////////////////////////////////////////
Strokovni vpogled v direktivo in nekaj političnega ozadja nam je podal tudi dr. Miroslav Kranjc, ki trenutno vodi Odbor LDS za informacijsko družbo. Za začetek smo ga pobarali, kaj bo pomenilo za Slovenijo, če bo sporna direktiva dokončno sprejeta v Evropskem parlamentu.
////////////////////////////////////////////////
Je dr. Kranjc optimističen glede zavrnitve direktive v Evropskem parlamentu?
////////////////////////////////////////////////
Kaj lahko Slovenija sploh stori v okviru evropskih inštitucij, če se izkaže, da so posledice direktive za domače proizvajalce programske opreme dejansko škodljive?
////////////////////////////////////////////////
Akoravno se po povedanem zdi, da utegnejo s sprejetjem direktive najkrajšo potegnili evropski in torej tudi domači mali in srednje veliki proizvajalci programske opreme, pa je resnica še veliko bolj zastrašujoča. No, vsekakor vsaj za tiste nepoboljšljive utopiste, ki še vedno verjamemo, da naj bi naša vseevropska klika vendarle bila resnično demokratična.
Kot rečeno že poprej, je o stanju evropske demokracije svoje pomisleke izrazilo že društvo LUGOS. Strašna resnica je namreč v tem, da je že samo glasovanje o direktivi v svetu ministrov EU pričalo o usodnih hibah tako opevane evropske demokracije. Pustimo ob strani to, da se naši ministri mirno podelajo na to, kar jim predlaga evropski parlament kot še edino telo, na katerega imajo evropski volivci neposreden vpliv. Kajpak je vsem jasno, da nanje pritiskajo s takšnimi ali drugačnimi bonbončki založeni lobisti velikih korporacij. Postimo tudi to, da je kaj takega sploh omogočeno. Še bolj strašno kot to, da neki ministri pregazijo priporočila vsaj na videz demokratično izvoljenega parlamenta, je to, da pri glasovanju ne upoštevajo niti lastnih in zelo jasnih pravil o proceduri.
Prisluhnimo eksemplaričnemu tragikomičnemu odlomku iz glasovanja o direktivi pod točko A, kjer je imela besedo Danska.
////////////////////////////////////////////////
Kot je moč slišati na posnetku, je danski predstavnik izrazil pomisleke glede besedila direktive. Če povemo samo na kratko. Pravila glasovanja določajo, da, kolikor katerakoli država na glasovanju o točki A, ki sicer pomeni avtomatsko sprejetje, izrazi dvome, ki bi utegnili kazati na nadaljno razpravo, se zadeva iz točke A po sklepu sveta premakne pod točko B. Slednje pa pomeni obvezno nadaljno razpravo.
Iz posnetka je sicer razvidno, da Danska ni eksplicitno zahtevala uvrstitve pod točko B, kar bi sicer lahko storila in k čemur jo je tudi obvezal nacionalni parlament. Hkrati pa je razvidno tudi, da je nadaljnjo razpravo onemogočilo kar samo luksemburško predsedstvo sveta, ne pa svet kot celota, kar narekujejo pravila o glasovanju. Tako je v končni fazi sámo sprejetje direktive tudi pravno-formalno gledano povsem sporno.
Skratka, če smo do sedaj vsaj nekateri živeli v iluziji, da so zlobne korporacije, ki stegujejo svoje lovke v politiko, neke umazane kreature, ki se dogajajo predvsem civilizacijsko zaostalim Američanom, se lahko zdaj streznimo. Nekaj namreč močno smrdi tudi v deželi evropski! Tudi na Stari celini je demokracija vedno očitneje zgolj lepljiva votla mantra za pohlevne množice, ki se zdrznejo ob vsaki omembi besedice terorizem, resnične niti pa iz ozadja vleče brezobzirni kapital.
Komentarji
komentiraj >>