Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Petek, 25. 3. 2005 ob 19.00 DAEDELUS - Equisite Corpse /Mush/Ninja Tune, 2005/ (2960 bralcev)
Petek, 25. 3. 2005
jizah



DAEDELUS Equisite Corpse (Mush/Ninja Tune, 2005)

Daedelus je še eden v vrsti odličnih LA producentov, ki s svojim pojavljanjem delajo zmedo predvsem pri ljudeh, ki hočejo glasbo za vsako ceno spredalčkati v kak glasbeni žanr. Odlična fuzija elektronike, downtempa in hiphopa je na njegovi četrti plošči prvič okusila tudi vokalne vrednote mnogih dobrih vokalistov, ki so se znašli na plošči. Daedelus ni zgolj glasbeni fanatik in producent, temveč tudi človek z neverjetnim feelingom za izbiro glasbenih gostov, kar se odraža tudi na njegovi novi plošči. Odlično
DAEDELUS Equisite Corpse (Mush/Ninja Tune, 2005)


Razvojna faza rapa je v zadnjih letih prerasla vse klasične raperske forme, ob katerih se je rap rojeval in uvodoma tudi razvijal. Od veselih, plesnih začetkov ter kasnejših, predvsem z zabavo prežetih podlag, največkrat temelječih na glasbeni zgodovini temnopoltežev ter socialno angažiranih besedilih besnečih ali nalagaško razpoloženih raperjev, pa do danes, se je rap dodobra preobrazil. Prerasel je svoje porodne krče, se prebil v slušne dele organov današnje mladine ter postal ena najbolj prodajanih in vidnih glasbenih zvrsti zadnjih let. Prav z razmahom naštudiranih in - v večini primerov - precej brezveznih raperjev, se je pojavilo nešteto predvsem podtalnih podzvrsti, ki jih od MTVja vajene mlade hiphop glave, nikakor nočejo skonzumirati, kaj šele, da bi se jim posvetile. Alternativni, abstraktni, nekonvencionalni, nekomercialni, morda celo podzemni ali z eno besedo drugačni rap, pa je le okužil tudi nekaj večinoma starejših raperskih glav. Ko danes slišimo za imena kot so Cannibal Ox, RJD2, Mf Doom, Prefuse 73, Madlib, Dj Shadow, Antipop Consortium in drugi, si enostavno priznamo, da je od tipične, loop-sample-vokal reperske forme osemdesetih in devetdesetih minilo že precej časa, da so emsiji postali oponaševalci samih sebe ter da se najbolj idejna in zanimiva imena zbirajo v podzemnih krogih. Eden od teh je tudi Losangeleški producent Daedelus, ki je s svojimi tremi dosedanjimi albumi ter mnogimi vidnimi sodelovanji opozoril nase že pred leti, letos pa je s svojo ploščo »Equisite Corpse« le še potrdil svoje izjemne sposobnosti.

V Santa Monici živeči zvočni navdušenec in entuziast Alfred Weisberg – Roberts si je nadel ime po legendi iz grške mitologije - Dedalu in je še eden tistih producentov, ki rušijo vse žanrske okvire določene glasbene zvrsti. Koncept plošče je zasnoval tako, da je kot v surrealistični francoski igri, kjer se zbere več ljudi in si nato podaja listek, na katerega vsak doda svoj stavek, ideja pa je ustvariti kohezivno delo, brez zavednega sodelovanja skupine, tudi sam dodajal delček po delček. Njegov zvok, bazirajoč na samplih in dialogih iz filmov, ki so svoje rojstvo doživeli pred drugo svetovno vojno, je nadgrajen z emocionalnostjo, otožnimi zvoki klavirja, organsko zvenečo kitaro ter odličnimi gosti. Obskurni japonski albumi plošč s filmsko glasbo, ki jih veliko uporablja v svojih samplih, so pomešani z živo inštrumentacijo, namernim off beat jazzom ter simfonično elektroniko, skupaj pa nas zasanjano popelje v svoj svet lepote in morebitnega momentalnega strahu. Vsa svoja odlična dodajanja in odvzemanja zvokov, ki temeljijo na t. i. copy'n'paste tehniki, pa tokrat prvič v svoji solo karieri nadgradi tudi z gosti, za katere se zdi, da so izbrani zelo skrbno, med njimi pa najdemo tako raperje, pevce, poete kot producente, bolj ali manj znane iz raperskega sveta. Vsi trije raperski poskusi se končajo odlično, saj najprej ameriški podtalni raperski bog Mf Doom, nato pa še Sci ter francoski TTC svoje delo opravijo tako, kot se od njih pričakuje. Gostujoča producenta Prefuse 73 ter Jogger plošči dodata še ščepec več hiphop pridiha, poeti kot so recimo Mike Ladd, Laura Darling in CYNE, pa prispevajo k še močnejšim besedilskim vložkom. Vse skupaj se prijetno preliva v nekakšno downtempo, chillout razpoloženje, ki pa ima za razliko od večine t. i. lounge izdelkov, dodatke v dinamiki, nenafurani spiritualnosti ter umazanih in lo-fi zvokih. Zasanjana in kompleksno sestavljena plošča tako ni več zgolj logično nadaljevanje produkcijske poti, ki jo je pred leti začel Daedelus, temveč je z dodajanjem gostov, prepričljiv korak naprej in nov dokaz, da je vladavine zahodnoobalnih gangsterijad, podkovanih z debelimi in mastnimi basi, konec.

Vsakršno nasilno umeščanje stilsko tako različnih glasbenih zvrsti se mnogokrat konča porazno ali slabo, tokrat pa temu ni tako, saj je mešanje glasbenih zvrsti, ki se sprehajajo po retro filmski zgodovini, narejena tako dobro, da se pri najboljši volji ne spomnim nobenega imitatorja tovrstne produkcije. Za umestitve med elektronike, eksperimentalne techno frike ali hiphoperje se najbrž avtor sam ne meni preveč, za razliko od nekaterih njegovih kolegov, ki nam na vsak način hočejo dopovedati, da je glasba, ki jo oni ustvarjajo hiphop. »Equisite Corpse« je plošča s katero se bo ekscentrični producent najbrž vpisal v zgodovino, saj nam je odlično predstavil svoj svet, svojo vizijo in svoj senzualni stil, ki ga lahko označimo tudi kot popotovanje med abstraktnim oz. avantgardnim hiphopom ter elektroniko. V dokaz vam ponujam naslednje kompozicije, naslovno »Dearly Departed«, »Impending Doom« skupaj z Mf Doomom, »Just Briefly«, »Move On« z raperjem Scijem, »Now And Sleep« z Lauro Darling, »Welcome Home«, ki je nastala pod produkcijsko taktirko Prefuse 73, »Drops« s CYNE, »Fallen Love«, »Welcome Home« z Mike Laddom, »I Sent Off/Ii Suspercoll« v remiksu Joggerja, »The Trains Are Now So Clean«, »Thanatopsis« z Hrishikesh Hirwayem ter zaključna »Cadavre Exquis« s francoskimi TTC. Če hočete biti pozitivno presenečeni poslušajte plošče in se prepustite zvokom Daedelusa.


Tolpo je spisal Jizah
2005, Jizah


Komentarji
komentiraj >>