Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SHUGO TOKUMARU - Night Piece (Music Related, 2004) (2936 bralcev)
Sobota, 26. 3. 2005
Bozji_dar



Klikni za veliko sliko: shugo tokumaru - night piece O gostu današnje Tolpe je znanega bore malo. Razen dejstva, da je dečko star okoli 24 let in da prihaja iz prestolnice najbolj vzhodnega cesarstva pod soncem, Tokia, se lahko lovci na faktografijo že na samem začetku obrišete pod nosom. Shugo Tokumaru je ime, ki je na mednarodni glasbeni sceni praktično iz niča vzniknilo konec lanskega leta na relaciji Japonska-New York pri manj znani založbi Music Related.
Po grobem poslušanju njegove plošče Night Piece bi marsikdo nemara porekel, da Shugo spretno lovi še zadnje vagone neo folk fenomena, ki je v zadnjem času pretresel Ameriko pa tudi širši svet z imeni, kot so Devendra Banhart, Sufjan Stevens in Califone, vendar bi bilo krivično, če bi Tokumaruja na hitro odpravili z eno samo vseobsegajočo etiketo. V svoje večplastne, a vedno preproste, glasbene kreacije, vpleta še vsaj elektronsko manipulacijo ter nasnete zvoke iz narave. Z bogatim inštrumentarijem, ki obsega vse od strunskih inštrumentov, pa do vibrafonov in piščali, ustvarja čarobne »nočne koščke«, ki še najbolj spominjajo na početje sestrskega dueta CocoRosie a z okusom po japonskih češnjah.

Vendar, pozor. Naj vas silne primerjave s podobnimi artisti ne zavedejo. Shugu Tokumaruju v vseh podobnostih uspeva biti samosvoj in tipično japonski. V praktično vseh skladbah je moč zaslediti prisotnost tradicionalnih etničnih elementov japonske glasbe. Ne toliko po samem občutju, kakor po načinu igranja na zahodnemu ušesu sicer znane inštrumente. Drobencljanje po strunah, odrezavi piski piščali in rahlo aritimični udarci po ploščicah vibrafonov govorijo v prid tej trditvi. Tipično japonski pa je Shugo Tokumaru še v nečem. Splošno vzdušje, ki vsepovprek preveva album Night Piece, je tisto, ki ga marsikdo med vami pozna iz glasbenih stvaritev Corneliusa ter skupin Asobi Seksu in Pizzicato Five, če naštejem le nekaj najbolj znanih. Japonski pop je bil in prav gotovo še vedno je velik vpliv za Tokumarujevo glasbeno pot in, bodimo realni, pravzaprav edini, ki bi ga lahko pričakovali od dvajset-in-nekaj-letnika iz Tokia. Odlika, ki Tokumaruja loči od preobilice podobnih obrtnikov, pa se skriva v njegovi izpovednosti. Skladbe na albumu Night Piece vse po vrsti kar pokajo od čustvenega naboja in čeprav album traja le dobrih 25 minut, nas ne pusti praznih rok in nam ponudi celovito glasbeno izkušnjo, h kateri se radi vračamo. Prav gotovo eno izmed prijetnejših odkritij lanskega leta.

Zgoščena forma plošče obenem ne dopušča nobenega poigravanja z vsebino. Kratki, dvo-in-pol-minutni, komadi so predhodno kar nekajkrat šli skozi drobnofino Tokumarujevo sito, ki ne prepušča nobenega balasta. Ostalo je le najboljše. Deset čudovitih pop skladb, ki nas zasvojijo že po prvem soočenju, po njihovem intimnem zaužitju pa nas zlahka ne spustijo več. Prava mala mojstrovina. Bravo Shugo.


Komentarji
komentiraj >>