Z gosti, ki prihajajo iz različnih, manjših in velikih založb, bomo spregovorili o trenutnem stanju slovenskega glasbenega založništva. Z nami bodo Nikola Sekulovič iz DALLAS-a, Igor Ivanič iz MULTIMEDIE, predstavnik NIKE, Blaž Gregorin, sicer piarovec založbe MENART, Primož Pečovnik iz elektronsko usmerjene MATRIX MUSIC, Rok Zavrtanik iz založbe SANJE ter Miran iz ene novejših alternativnih slovenskih glasbenih založb MOONLEE RECORDS. Sprehodili se bomo skozi probleme založništva, skozi vprašanja, zakaj se izdaja toliko slabe oz. nekvalitetne glasbe in do kod sploh seže založniška morala. Kaj se dogaja s finančno platjo, kvaliteto in kvantiteto domače glasbene produkcije in še marsičem drugim, kar je povezano z založniško politiko se bomo pogovarjali v četrtek, 31. 3. 05 med 20.00 in 22.00 uro ...
Mnogi pravijo, da so založbe eden glavnih krivcev za nastalo, precej apatično stanje slovenske glasbene industrije in njenega založništva. Seveda založbe same še zdaleč nimajo tako velike moči, je pa vsekakor res, da vsako leto izide manj kvalitetnih plošč in se pojavljajo le nova in nova imena, ki hitro pridejo in hitro odidejo. Z drugimi besedami, nekatere založbe so vsekakor krive za trenutno, iz pogleda vsaj malo zahtevnega poslušalca katastrofalno stanje slovenske glasbe in njegovega glasbenega profila. Od kod uspe založbam izvleči toliko glasbeno in produkcijsko podpovprečnih izvajalcev je seveda vprašanje, ki je na mestu, ravno tako kot je na mestu vprašanje, če katera od velikih založb sploh spremlja mlade, progresivne skupine, ki s svojo kvaliteto navdušujejo mladež po različnih klubih. Prezrti in odmaknjeni od velikega dela glasbene industrije, medijev in vsega ostalega pokažejo mnogokrat precej več kot povprečen slovenski pop-rock bend. Mnogi izvajalci se žal prehitro odmaknejo, spet drugi vztrajajo leta in leta. Vse to nas pripelje do mnogih vprašanj, od cene cdja, ki najbrž ni vezan le na hardwarske minimalne euro do dva velike stroške, temveč na veliko večje softwarske stroške, česar se kupci dostikrat ne zavemo, pa do vprašanja subvencionarja, medijske manipulacije, založniške morale, plačevanjem avtorskih in ostalih pravic, distribucijo ... Predvsem se mi zdi, da "higienski minimum" kvalitete izdaje sploh ne obstaja več, hkrati pa me zanima, če na račun res slabih "komercialnih" izdelkov, ki naj bi prinašali velike denarce, resnično dobi možnost tudi kak kvaliteten mlad in neuveljavljen bend. Kaj se dogaja s kakovostjo studijskih posnetkov, s piratstvom, mp3ji, koliko krivde na sebe dejansko valijo sami založniki in kje je problem manjših, alternativnih založb, da ponavadi kar hitro izginejo in poniknejo, vse to pa bodo teme okrogle mize z gosti iz različnih slovenskh glasbenih založb, s katerimi bomo poskušali potegniti tudi paralelo med svetovnim in domačim glasbenim trgom. Kdor se še spomni časov, ko je bilo izdajanje plošče uspeh, se nad domačo glasbeno sceno najbrž bolj kot ne zgraža, torej kaj je prinesla sodobna tehnologija v primerjavi kvalitete in kvantitete (nekoč so bendi za svoje demote na založbe prinašali studijske demote, danes so to povečini komadi precej slabe produkcijske kvalitete). Nekaj dejstev, tako pozitivnih kot negativnih ...
- Vse štiri velike založbe lani niso izdale niti 5 alternativnih plošč in jih ustrezno medijsko podprle, kljub temu pa je večina plošč prinesla le izgubo (torej, zakaj se ne izdaja vsaj kvalitetnih plošč, če že prinašajo izgubo).
- Slovenci za povprečjem zahodnih držav zaostajamo za 2 polna nosilca zvoka na prebivalca, kupljena v enem letu (zahodnoevropsko povprečje je 3, v Sloveniji smo na manj kot 1 polnem nosilcu zvoka).
- Trg je očitno prenasičen s preveč izdajami, saj lahko album izda vsak, ki ima malo denarja in ga prinese na neko založbo v distribucijo, s čimer se izgublja kakovost celotne scene in se odžira prostor drugačnim (pretežno mladim) progresivnim izvajalcem.
- Založbe od vsake plošče precej denarja namenijo tudi SAZASu, od njega pa ne dobijo nikakršnega povračila za svoje pravice.
- Velike založbe v svetu poleg striktno komercialne glasbene forme ponujajo tudi drugo recimo ji drugačno ali alternativo glasbeno formo, izdano na svojih založbah ali podzaložbah, mediji pa to glasbo kolikor toliko uspešno vrtijo, kar za slovenski medijski prostor ne bi mogli trditi.
Vprašanja:
- Koliko masla ima z nesubvencioniranjem alternativnih ali kvalitetnih izdelkov na glavi Ministrstvo za kulturo, koliko nacionalni mediji (RTV SLOVENIJA ...) in koliko privatni?
- Kako obrazložiti paradoks nekega v svetu velikega benda, ki na slovenskem trgu ne pomeni praktično nič?
- Kje so izhodi iz krize slovenskega založništva in predvsem kakšna je rešitev, da bomo v splošnem medijskem profilu poslušali boljšo glasbo kot do sedaj?
- Kako se bo uredila situacija s SAZASom?
- Kaj kažejo primerjave s tujino glede pojavljanja glasbe na nacionalnih medijih, na področju zakonov in njihovega izvajanja ter subvencionarja glasbe.
- Zakaj alternativni izdelki (razen redkokaterih) ne preidejo meje slovenskih medijev ...
Komentarji
komentiraj >> Re: 31.3.05: PROBLEMATIKA SLOVENSKEGA GLASBENEGA ZALOŽNIŠTVA
abc [06/04/2005]
se da dobit posetek te oddaje kje?
odgovori >>