Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
»Red in disciplina na demokratičnih slovenskih tleh« (3439 bralcev)
Sreda, 6. 4. 2005
tomazza



Glede na to, kako premišljeno in v kako natančno odmerjenem trenutku se je domače notranje ministrstvo lotilo po lastnih besedah celovitega urejanja področja varstva javnega reda in miru na javnih ter zasebnih prostorih, saj državljane in druge zainteresirane organizacije pozivajo, da do 15. aprila na elektronski naslov "ssj.mnz@gov.si" pošljejo svoje pripombe, mnenja in predloge v zvezi s predlogom zakona o varstvu javnega reda in miru, bi se lahko komu še zazdelo, kako transparentne prakse demokratične vladavine da po novem ubira vlada in koalicija premierja Janeza Janše.
Glede na to, kako premišljeno in v kako natančno odmerjenem trenutku se je domače notranje ministrstvo lotilo po lastnih besedah celovitega urejanja področja varstva javnega reda in miru na javnih ter zasebnih prostorih, saj državljane in druge zainteresirane organizacije pozivajo, da do 15. aprila na elektronski naslov ssj.mnz@gov.si pošljejo svoje pripombe, mnenja in predloge v zvezi s predlogom zakona o varstvu javnega reda in miru, bi se lahko komu še zazdelo, kako transparentne prakse demokratične vladavine da po novem ubira vlada in koalicija premierja Janeza Janše. Toda, da temu ni tako, nenazadnje priča že sam nujni postopek sprejemanja predloga Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki naj bi ga vlada Janeza Janše na interventni predlog resornega ministra za kulturo Vaska Simonitija obravnavala že jutri ter ga, prav tako po nujnem postopku, v najkrajšem času poslala še v potrditev koalicijski večini Državnega Zbora. To pa seveda pomeni, da ne gre za novo kakovost v demokratičnih standardih vladanja Janševe vlade in koalicije, pač pa predvsem za prioritete aktualne oblasti.
Oba zakonska predloga, torej predlog zakona o podržavljanju nacionalne radiotelevizije in predlog zakona o varstvu javnega reda in miru, pa imata svoje skupno izhodišče. Oba namreč posegata v osnovne človekove pravice in svoboščine na Slovenskem živečih državljanov in drugih ljudi. Z izničenjem avtonomije novinarjev in urednikov ter degradacijo nacionalke na državno glasilo ne bo prizadeta samo samostojnost in neodvisnost tam novinarsko delujočih, pač pa bodo na slabšem tudi vsi državljani in drugi prebivalci Slovenije, ki so redni odjemalci medijskih vsebin Radiotelevizije Slovenije, tega po novem zakonskem predlogu nič več javnega, pač pa državnega medijskega servisa. Pravzaprav popolnoma enako pa velja tudi za predlog novega zakona o javnem redu in miru, s katerim bodo na novo jasno in določno opredeljena nesprejemljiva družbena dejanja na območju celotne države enotno sankcionirale lokalne in zasebne redarske službe.

Razlika je pravzaprav zgolj v tem, da je stališče vlade oziroma koalicije, da je nacionalna radiotelevizija že ne javni servis, pač pa lastnina države, česar pa si vsaj zaenkrat še nihče iz vladajoče koalicije ne upa trditi tudi za na slovenskih tleh živeče državljane. Je pa res, da je do sedaj zakonska poooblastila za represivno izvajanje sankcij nad domačimi državljani imela zgolj policija. Seveda drži tudi to, da smo tudi v domovini že kar nekaj časa soočeni s silnim porastom najrazličnejših varnostnih služb, kot pri nas rečemo zasebnim koncesionarjem za zagotavljanje varnosti, ki po denimo domačih nakupovalnih središčih že vodijo svoje paradržavne zbirke osebnih podatkov, izrekajo paradržavne sankcije in nasploh vodijo paradržavne postopke proti državljanom in drugim ljudem.

Vsaj na prvi pogled sicer o čem takem novi predlog zakona o javnem redu in miru ne govori, saj naj bi v bodoče soodgovornost za zagotavljanje varnosti državljanov z organizacijo in usmerjanjem redarskih služb prevzemale tudi lokalne skupnosti. Te redarske službe bodo sicer res kot gobe po dežju nastajale na podlagi lokalnih javnih odlokov o ustanovitvi in podelitvi represivnih pooblastil za sankcioniranje po tem predlogu zakona opredeljenih deviantnih obnašanj državljanov in drugih prebivalcev Slovenije.

Toda če naj bi že vsaj za policijo kot najvišji represivni aparat demokratične države veljalo, da je izbira posameznikov in posameznic v njenih vrstah skrbna, je pravo vprašanje, kdo bo popolnil kadrovsko praznino v dobro plačanih lokalnih redarskih službah. Kljub temu, da se že nepreklicno ve, kakšne vse sorte kalibri so poklicno samouresničitev našli v zasebnih varnostnih službah, o tem, torej kakšnih primernostnih merilih, zakon pravzaprav sploh ne govori.

Novosti prinašajo sicer že same opredelitve pojmov. Po novem naj bi se za javni kraj štelo tudi vaše dvorišče, ki nima dovolj visoke ograde, da bi vas varovala pred nadležnimi pogledi pooblaščencev za zagotavljanje javnega reda in varnosti, saj se za javni kraj šteje tudi drugi prostor, če je bil na njem storjen prekršek, ki je bil ugotovljen z javnega kraja. Kar nekaj prahu pa bodo gotovo dvignila tudi sama določila, ki opredeljujejo same prekrške zoper javni red in mir. Tako naj bi vas denimo državni, lokalni ali zasebni z javnim odlokom imenovani koncesionar varnosti po tem novem zakonskem predlogu torej povsem mirno oglobil z vsoto od 25.000 do 50.000 slovenskih tolarjev, če bi vas z ulice utegnil zalotiti, kako se prepirate, vpijete, opravljate fiziološke potrebe ali se kako drugače nespodobno vedete na domačem dvorišču.

Pri tem pa pravzaprav ni pomembno, ali bodo, če bo ta ključni poseg v liberalno dojemanje državljanskih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine tudi sprejet v domačem državnem zboru, policija in lokalne ter zasebne redarske službe ta določila predlaganega zakona o javnem redu in miru tudi izvajale, pač pa to, da bodo za tovrstno ravnanje sploh imele oporo v veljavni zakonodaji. In še kaj pravzaprav pomeni to, kar določa predlog zakona o javnem redu in miru, da se lahko sankcionira kdor, navajam, se kako drugače nespodobne vede na javnem kraju, konec navedka?
Je že tako, da skupna točka zakonskih predlogov o RTV Slovenija in varstvu javnega reda in miru ni nova kakovost v transparentnosti vladanja, ki bi ji bili priča z jesensko zamenjavo oblasti na Slovenskem. Kot že rečeno, gre za prioritete. Po nujnem in hitrem postopku se naj države najprej začnejo bati novinarji in uredniki nacionalne radiotelevizije. Malo kasneje pa naj se z novo paradigmo izvajanja oblasti povsem v konkretnih situacijah vsakodnevnega življenja sprijaznijo še domači državljani. Da, bo že držalo, kar piše na prvih straneh domače Ustave: »Oblast ima v rokah ljudstvo«.


Komentarji
komentiraj >>