trgovinske sankcije za ZDA - pa tudi opozorila po umiku ameriških mutantov - v EU prihaja biometrični Veliki brat - avtomobile bomo vžigali s črtnimi kodami očesnih šarenic - nova gospodarska petletka bolj skulirana - evropska astrološka napoved Sloveniji - finančni plan s pozitivno energijo - Kitajci raus!
Dobro jutro v Evropi oziroma v Evropski uniji. Obeh pojmov namreč nikakor ne gre enačiti, saj je Evropska unija vsak dan manj utelešenje Evrope in vse bolj se razlikujejo tisti, ki pripadajo Evropski uniji in tisti, ki ji ne. Pa čeprav živijo na evropski celini. Gre pač za geografsko in politično razlikovanje, ki ga je uvedla združba držav, ki si želijo po vzoru ZDA ustvariti nekakšno federacijo avtonomnih dežel. Četudi si Evropska unija iz vseh vidikov obupno prizadeva postati to, kar so Združene države Amerike, pa nas občasno preseneti z rahlo samosvojostjo. Konec minulega tedna se je Unija tako odločila, da proti ZDA uvede trgovinske sankcije, ker ta neoliberalna konkurentka ni odpravila svoje protidumpinške zakonodaje. S prvim majem namerava uvesti dodatnih 15-odstotkov carin na nekatere ameriške izdelke, in sicer na papir, kmetijske pridelke in tekstil.
Tu naj pripomnimo, da se je Evropska unija za tak nepopularni ukrep proti ZDA odločila, potem ko jo je zanj opogumila Svetovna trgovinska organizacija, ki je razsodila, da je ameriško obnašanje na svetovnem trgu nezakonito. Ma ne me basat!
Naša širša domovina pa opazno skuša biti boljša na področju ekologije in genetske etike. V nasprotju z ZDA izvaja in upošteva Kjotski protokol o zmanjševanju toplogrednih plinov v zraku, poleg tega se njeno vodstvo vse bolj zaveda nevarnosti gensko spremenjenih prehrambenih izdelkov za zdravje evropskih državljanov. Evropska vlada je od Bushevih držav zahtevala pojasnila glede uvoza gensko spremenjene koruze tipa BT 10 v Evropo. V zadnjih štirih letih naj bi na evropski trg namreč brez ustreznega dovoljenja prišlo okoli tisoč ton ameriške mutirane koruze. Ta tip koruze je v EU prepovedan, saj so v njem snovi, ki povzročajo odpornost na antibiotike. Evropski komisar za zaščito potrošnikov Markos Kiprianu je zato ameriško vodstvo pozval, naj zaustavi izvoz vseh gensko spremenjenih organizmov, ki na evropskem trgu niso dovoljeni.
Žal pa Evropska komisija v silni želji po tem, da bi bila stopnja razvoja in razcveta njene ekonomije enaka ameriški, napačno domneva, da jo bodo do uspeha pripeljali enaki družbeni ukrepi, kot jih poznajo ZDA. Saj veste, tisti, ki vse bolj spominjajo na Orwellovega Velikega brata. Tudi nam, Evropejcem, se obeta totalen nadzor, če že ne na velikih platnih in ekranih, pa v obliki čipov in odčitovalnikov naših delov telesa. Ničesar več ne bomo mogli skriti!
Znano je že, da mora Evropska unija, po ukazu ZDA, do 26. oktobra letos, vse državljane obvezati k imovini biometričnih potnih listov, če želijo potovati v ZDA. Evropski birokrati so si za jemanje prstnih odtisov in odčitavanje črtnih kod očesnih šarenic od ZDA skušale izprositi še nekaj časa, vsaj do avgusta prihodnjega leta, a Bushman-people ostajajo neizprosni in grozijo, da bodo vse države, ki biometričnih podatkov v potne liste ne bodo uvedle do določenega datuma, za vstop v ZDA potrebovale vizum. Koga briga, pač ne bomo hodili v ZDA!
Kljub evropskemu zavlačevanju pa nam zadnja študija, ki jo je naročila Evropska komisija, sporoča, da bodo biometrični sistemi nadzora za vse Evropejce kmalu postali vsakdanjost. Da bo jasno: biometrija je metoda avtomatske prepoznave osebe, ki temelji na fizičnih ali vedenjskih značilnostih; to so lahko podoba obraza, prstni odtisi, očesna mrežnica in skenirana šarenica, geometrija rok in prstov, vzorec glasu, oblika ušesa in tipična drža. To pa je še mnogo huje kot Foucualtov panoptikon. Tam te je nadzorovala zgolj senca, pri biometrični kontroli pa nam dobesedno vzamejo tisto, kar je najbolj naše in je samo naše in je tudi najbolj intimno: našo identiteto. In najhuje pri vsem skupaj je, da bodo ljudje s svojim pohlevnima črednim nagonom to voljno sprejeli. Ne obeta se nikakršen protest, v nobenih Pismih bralcev nismo zasledili, da bi temu kdo ugovarjal, nihče se ne buni. Kot je bilo v nemških koncentracijskih taboriščih normalno, da so vsakega zapornika tetovirali, bo zdaj normalno tole.
To pa še ni vse. Zadeva postaja na moč podobna znanstveno-fantastičnim filmom režiserjev z bujno domišljijo, ki so bili popularni v 80. letih prejšnjega stoletja. Evropske oblasti namreč napovedujejo, da bodo biometrični elementi že čez deset let intenzivno uporabljani v gospodarstvu, zdravstvu, pri mejnih in drugih kontrolah, pa tudi v čistih banalnostih, kot so vstop v šolske jedilnice, vžig avtomobila, vožnja z avtobusi. Za uporabo štedilnika bi se na primer lahko uporabljala geometrija roke. Ljudje bodo svoje skenirane šarenice lahko uporabljali namesto gesel za dostop do podatkov in shranjenih dragocenosti, otroci pa se bodo igrali z biometričnimi igračami, ki bodo prepoznale registrirane uporabnike.
Obenem z visokoletečimi načrti o svojem prihodnjem razvoju pa se je Evropska unija oziroma njena uprava, odločila, da malce upočasni svoje konje. Porazni rezultati v zvezi z napredovanjem tako imenovane Lizbonske strategije, po kateri naj bi bila EU leta 2010 naj naj v svetu, so evro-upravo postavili na trdna tla. Evropska komisija je pred nekaj dnevi znižala napoved gospodarske rasti v Uniji in evroobmočju za letošnje in prihodnje leto. Še pred petimi meseci je komisija za letos Uniji napovedovala 2,3-odstotno rast, zdaj pa obljublja, da bo znašala le 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Drugo leto naj bi gospodarstvo zraslo za 2,3 odstotka BDP, kar je za 0,1 točke manj, kot je bilo napovedano lani. No, ja malce bolj realni so pa le postali!
Evropska komisija je svojo vizijo predstavila tudi glede razvoja Slovenije. Po temeljitem pogledu v kristalno kroglo je napovedala, da bo v letošnjem letu slovenska gospodarska rast 3,7-odstotna, v prihodnjem letu pa kar 4-odstotna. Naša inflacija bo skladno z napovedmi komisije tako letos kot prihodnje leto 2,6-odstotna. Kar se proračunskega primanjkljaja tiče, bo ta letos znašal 2,2 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se ustavil pri 2,1 odstotka. Še dobro, da imamo Unijo, da vemo, kaj in kako delati ter kakšne rezultate doseči.
Evropska vlada, torej komisija, je vzporedno z načrtom o novi ekonomski politiki splanirala še finančno perspektivo za naslednjo šestletko, ki naj bi trajala od 2007 do 2013. Vredna je kar 93 milijard evrov. Ob sprejemu finančnega plana se je milo storilo predseniku komisije Barrosu, ki si je skrivaj obrisal solzo s kotička očesa in izjavil: "Vsi koščki so zdaj na svojem mestu. Predlog Evropske komisije za vlaganja v prihodnost je popoln. Je finančno zdrav, skladen in kredibilen. Temelji na političnih prioritetah, ki so jih določile članice razširjene, 25-članske unije."
Zdaj so na vrsti posamezne članice Unije, ki morajo do junijskega vrhunskega zasedanja v Bruslju sprejeti in sestaviti nacionalno finančno perspektivo, ki bo v skladu s tisto, ki jo je pripravila Evropska komisija. Če se to ne zgodi, pravi komisarka za finance Dalie Grybauskaite, bo evropski proračun paraliziran, zaradi česar bo prišlo do velikih zamud pri izplačevanju evropskega denarja posameznim članicam.
V finančni plan je Unija zato, da bo enkrat v prihodnosti dejansko presegla ZDA, med prioritete postavila znanstvene raziskave, za katere naj bi v prihodnjem obdobju zagotovila 68 milijard evrov, kar je še enkrat več kot doslej. Med drugim pa je Unija svoja sredstva porazdelila v programe za konkurenčnost in inovacije, v rešitve za izboljšanje zdravja in zaščite porabnikov, v ribištvo ter v program s področja svobode in varnosti. K slednjemu spada tudi prej omenjena biometrizacija.
Na finančnem papirju je sicer še mnogo pozitivnih misli, na primer ideja o tem, da bi uvedli državljansko izobraževanje in medkulturno usposabljanje, kamor spada tudi pomoč k lažji integraciji priseljencev. Iz proračuna EU bo podpora namenjena tudi boljšim sprejemnim pogojem za tiste, ki želijo mednarodno zaščito, ter za hitre in učinkovite azilne postopke, in celo za svetovanje neuspešnim iskalcem azila. Kljub lepim in altruističnim mislim, namenjenim priseljencem vseh vrst, pa ima solidarnost Evropske unije svoje meje. Zadnje čase se jih postavlja predvsem za Kitajce, ki s svojim poceni tekstilom navaljujejo na evropski trg. In ga seveda ogrožajo. V tem primeru program o lažji integraciji tujcev seveda ne pride v poštev.
Evropska uprava je tako po nekaj tednih izmikanja in previdnih opozorilih kitajskim trgovcem le sprejela smernice za morebitno uvedbo zaščitnih ukrepov v primeru izjemnega povečanja uvoza tekstila iz Kitajske. Z njimi je po besedah evropskega komisarja za trgovino Petra Mandelsona natančno določila, po kakšnem postopku in na podlagi katerih meril je zaščitne ukrepe za trge EU možno uvesti. Ko se jim bo kitajskih cunj v Evropi zazdelo preveč, bodo zablokirali njihov dostop do nje.
To, kar ste poslušali zdaj pa je vaš dostop do ustroja in delovanja naše širše domovine Evropske unije. In zdaj bomo skupaj izstopili...
Komentarji
komentiraj >>