Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
JAVNI OFF (3037 bralcev)
Četrtek, 7. 4. 2005
Anja



ubijalski zakon
... Darko Anželj razrešen z mesta generalnega direktorja policije, v. d. šefa policije je postal Bojan Potočnik ...
... Heider letel iz avstrijske svobodnjaške stranke ...
... Florida legalizira ubijanje na ulici ...
... Rim poka po šivih, verniki pa pričakujejo branje papeževe oporoke ...
... uporniki ter vlada Slonokoščene obale dosegli dogovor ...

Čeprav je slovenska vlada imela jasno začrtan cilj, da na horuk v parlament pošlje predlog Zakona o Radioteleviziji Slovenija, je na koncu zgubila pogum za to dejanje. Morebiti se je prestrašila upora na RTV-ju, morebiti so jo prepričali argumenti Društva novinarjev Slovenije, morebiti je Ministrstvo za kulturo klonilo pred zgražanjem Evropske zveze novinarjev. Ampak če gospod Vasko Simoniti, doktor zgodovinskih znanosti, premore vsaj malo samokritike, je možno tudi, da je uvidel, da zakona brez stroke ne gre pisati. Preprosto zato, ker ima toliko lukenj, da v praksi sploh ne bi mogel zafunkcionirati.

Gotovo pa se minister za kulturo na obljubljenih posvetovanjih o zakonu s stroko ne bo pregovarjal o tem, ali bi sprejetje novega zakona RTV naredilo za trobilo oblasti. Ta zakon je bil hektično spisan prav s tem namenom in od člena zakona, ki predvideva, da naj bi 21 od skupaj 29-tih članov programskega sveta RTVS imenoval državni zbor, Simoniti gotovo ne bo odstopil. Prav tako lahko pričakujemo neomajnost tudi pri členu, ki govori, da bosta 9 od 11-ih članov nadzornega sveta imenovala parlament in vlada. Prvi mož vlade Janez Janša je v etru javnega zavoda, o katerem je govor, nekaj dni nazaj prav sproščeno in brez pomislekov govoril o državni televiziji in se sprenevedal, da državna televizija pomeni isto kot nacionalna televizija. To je govoril gospod, ki je diplomant Fakultete za družbene vede ter bivši novinar Mladine in v čigar poznavanje razlike med javnim in državnim sploh ne gre dvomiti.

Naša vlada je za dialog. Ampak ve se, kdo bo pri njem imel glavno besedo.

Poslušate javni Off program Radia Študent!


Današnjo informativno sago začenjamo z novico o še enem nebuloznem zakonu, sprejetem na drugi strani Atlantika. Prebivalci ameriške zvezne države Florida, ki jo vodi vsestranski pastir Jeb Bush, ki je drugače slaven zaradi svojih sorodstvenih navez s predsednikom ZDA, lahko v primeru občutenja ogroženosti na javnem mestu kar ubije morebitnega agresorja. Če torej nekje na sončni Floridi postopate po ulici in vam kdo že dalj časa res ni povšeči, ga lahko zadavite in rečete, da je njegova bližina motila vaše duševno ravnovesje in vam čisto pokvarila avro.

Potrditev predloga zakona naj bi bila le razširitev pravice napadenih do samoobrambe, ki velja v lastnih domovih. Na Floridi lahko lastnik ali prebivalec doma ubije vlomilca, ne da bi moral pred tem moriti policijo.

Je pa klima malo drugačna bolj na severu ZDA. Tam je ameriški zvezni sodnik 33-letnemu voditelju rasistične organizacije s pompoznim religioznim imenom »Svetovna stvarnikova cerkev« Matthewu Haleu odmeril kar 40 let zaporne kazni. Gospod Hale, izšolani pravnik, je namreč skrbno načrtoval umor 61-letne zvezne sodnice, ki mu je prepovedala uporabo zvenečega imena za njegovo organizacijo. Ime je očitno všeč mnogim fanatikom in ga Hale ni mogel uporabljati, ker ga je pred njim že prevzela neka druga verska organizacija.

Več o peripetijah na drugi strani luže pa naša dopisnica Lidija Poljaček.

////////////////////////////////////////////

Na drugi strani sveta vožnja avtobusov miru, ki prvič po 60 letih vozijo iz Kašmirja v Indiji proti Pakistanu in proti Indiji iz Pakistana, ni mirna. Islamska skupina je napadla enega od dveh avtobusov, ki sta iz Šrinagarja odpeljala proti pakistanskemu delu Kašmirja. Na pomoč so prihitele indijske varnostne sile, ranjenih pa ni bilo. Avtobusa bi morala iz Šrinigarja odpeljati že včeraj, pa so njun odhod zmotili skrajneži, ki so zažgali avtobusno postajo.

Mir se kuje tudi v Južnoafriški republiki, ki je gostiteljica pogovorov med uporniki ter vlado Slonokoščene obale. Po štirih dneh pogovorov sta obe strani države, v kateri je bila vojna uradno končana pred dvema letoma, neuradno pa še poteka, našli skupen jezik. Pogovori so rodili naslednje obljube: razorožitev upornikov in vojske ter izvedba volitev še leta 2005. Glavna ugotovitev zasedanja pa je, da je vojne v Slonokoščeni obali konec in da se morajo tega tako uporniki kot vlada večkrat spomniti.

Samo še spomin na avstrijsko svobodnjaško stranko FPÖ je ostal njenemu bivšemu vodji in deželnemu glavarju avstrijske Koroške Joergu Haiderju. Zagrizeni Avstrijec Haider je iz FPc-ja letel po tem, ko je v ponedeljek ustanovil svojo stranko z vizionarskim imenom “Zavezništvo za prihodnost Avstrije”. Ceno za druženje s Haiderjem sta morala plačati tudi njegova najtesnejša zaveznika iz svobodnjaške stranke, vodja FPÖ-ja na avstrijskem Koroškem Martin Strutz [Štruc] in vodja FPÖ-ja v koroškem parlamentu Kurt Scheuch [Šojh]. Začasni vodja Haiderjeve bivše stranke Hilmar Kabas se je namreč odločil v slovo pomahati tudi njima.

Rim se trdno drži na prvem mestu lestvice najbolj obiskanih mest zemeljske oble ta hip. Danes večno mesto občuduje več kot tri milijone ljudi, jutri pa jih tam pričakujejo kar štiri milijone. Prav vsi trije milijoni vernih duš gotovo nestrpno pričakujejo napovedano objavo papeževe oporoke, čeprav v njej ni zapisano nič, kar bi lahko zamajalo pekel in nebesa. 15-stranski dokument v poljščini, ki so ga kardinali že prebrali, je Janez Pavel drugi spisal v različnih obdobjih navdiha med 26-letnim pontifikatom. Papeževi posmrtni ostanki še vedno ležijo v vatikanski baziliki svetega Petra.

Italijanskega senata niti žalovanje ni moglo ustaviti pri ratifikaciji evropske ustavne pogodbe. Za ratifikacijo obširnega dokumenta je tako glasovalo 217 senatorjev, 16 severnoligašev pa je bilo proti.

Na sončni strani Alp se je dogodila dolgo pričakovana kadrovska spremembna. Vlada je z mesta generalnega direktorja policije razrešila Darka Anželja, na njegovo mesto pa je postavila Bojana Potočnika, ki je trenutno vojaški diplomat na Madžarskem.

Vladnega žegnja pa je bila deležna tudi kandidatka za generalno državno tožilko Barbara Brezigar. Našo dosedanjo predstavnico v Eurojustu sedaj čaka le še uradno državnozborsko imenovanje.



Komentarji
komentiraj >>