Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nevihtna Offropa (3023 bralcev)
Četrtek, 14. 4. 2005
helen



Nad Evropo se zgrinja crnocrna tema...
... Napovedi evropske gospodarske rasti strmo navzdol ...

... Ministrske kontemplacije o učinkovitih ukrepih za zvišanje rasti ...

... Končana ekspanzija Evroimperija na Vzhod ...

... Zdaj bomo kolonizirali necivilizirani Balkan! ...

... Nemška vojna napoved socialnemu dumpingu ...
Pozdravljeni v s soncem obsijani Offropi! Za nami je teden kislega vremena in nizkega pritiska, ki sta marsikateremu prebivalcu in prebivalki dežele okisala obraz. Kislih obrazov pa so te dni tudi prvi možje naše širše domovine Evrope. Pa njihovi kislosti ne botrujejo vremenske razmere, pač pa predvsem črnoglede gospodarske napovedi.

Najprej je v začetku meseca črne oblake nad evropske gospodarske loge z znižanjem napovedi gospodarske rasti v Uniji in evroobmočju priklicala kar Evropska komisija sama, nevihto pa je dodobra s svojo spomladansko gospodarsko napovedjo razplamtel Mednarodni denarni sklad. V njej je IMF potrdil zle slutnje komisije - rast v evroobmočju v letošnjem letu naj bi resnično namesto obljubljenih 2.2 odstotka dosegla zgolj pičlih 1.6 odstotka.

So pa, kako pomirjujoče, prvi možje financ držav članic zlohotne napovedi o zmanjšani gospodarski rasti vzeli smrtno resno ter med redno mesečno seanso v Luxemburgu potuhtali nekaj modrih. Tako so najprej locirali poglavitna razloga za slabo stanje evropske ekonomije. Ta dva se bojda skrivata v “zaskrbljujoče visokih” cenah črnega zlata in v “nenadzorljivih gibanjih svetovnih valut v primerjavi z evrom”.

V skladu z znanstveno logiko, ki pravi, da takoj ko enkrat poznamo vzrok, lahko učinkovito reguliramo tudi posledice, so nemudoma vsi členi trenutno nekoliko škripajoče evromašine pričeli mleti. In so namleli.

Prvo krepilno finančno injekcijo v oslabljeno Unijo zapičil ameriški tobačni gigant Phillip Morris. Ta bo v naslednjih 12-ih letih po obrokih v evropsko malho brez dna odvrgel kar 1.25 milijarde dolarjev miloščine, slednjo pa naj bi Evropejci v skladu s pobožnimi željami velikana neposredno investirali v preprečevanje tihotapljenja in ponarejanja cigaret. Omenjeni ilegalni dejavnosti naj bi bili predvsem v domeni Rusije in baltskih držav, škodovali pa naj ne bi samo nadvse občutljivi korporaciji, pač pa tudi evropskemu proračunu.

Zelo elegantno rešitev problema visokih cen nafte je izustil Evropski komisar za energijo Andris Piebalgs. Po njegovem mnenju bi morala EU preprosto zmanjšati dovoljeno hitrost na evropskih cestah na 90 kilometrov na uro, kar bi – logično - vodilo v zmanjšano porabo goriva. Med ukrepe za blažitev negativnih posledic visokih cen goriva bi lahko prišteli tudi predlog evropskega parlamenta, v skladu s katerim bi morali vozniki tovornjakov namesto zdajšnjih 11 po novem počivati kar 12 ur na dan. Tako naj bi zmanjšali število nesreč na evropskih cestah, zraven pa še prišparali kakšno galonco goriva.

Na našo veliko žalost so se nekaj dodatnim proračunskim evrom zavestno odpovedali evropski poslanci. Ti so namreč zavrnili predlog nekaj nadebudnih sodrugov, da bi v prihodnje dva sedeža evroparlamenta – tistega v Bruslju in tistega v Strasbourgu - združili v enega samega ter tako prihranili 200 milijonov evrov na leto.

Na bolj abstraktni ravni, konkretneje, na ravni s pogodbo o EU in paktom o stabilnosti in rasti določene zgornje meje proračunskega primanjkljaja, pa so vrli finančniki ošvrknili nekaj grešnic in podelili nekaj odpustkov. Proti grešnici številka ena, Italiji, bo junija sprožen ustrezen postopek. Probleme z magično mejo naj bi imeli tudi Francija in Nemčija, ki že tretje leto zapored presegata maksimalni dovoljeni primanjkljaj, a ostaja postopek zoper gospodarsko in politično najmočnejšima članicama unije zaenkrat “zaradi ustreznih ukrepov” zamrznjen. Prvi odpustek v obliki ustavitve postopka so prvi možje financ velikodušno podelili Nizozemski, drugega, v obliki zamrznitve postopka, pa Evropo dolgo “nategujoči” Grčiji.

Bližje končni realizaciji pa je tudi načrtovana ekspanzija evropskega imperija na Vzhod. Evropski parlamentarci so namreč podprli vstop Romunije in Bolgarije v elitni krožek, v katerega naj bi državi vstopili 1. januarja 2007. Ker pa se evrobirokratom pravočasna pripravljenost obeh držav na vstop nikakor ne zdi samoumevna stvar, si je parlament izboril, v prvi vrsti, zagotovilo, da bo tudi v prihodnosti tesno vpleten v proces spremljanja napredka dvojice držav, nato pa še pravico do morebitnega odloga njunega vstopa.

Uspešno zaključena kolonizacija vzhoda pa nikakor ne pomeni, da je teritorijev za nadaljnje osvajanje zmanjkalo. Zdaj je na vrsti jugovzhodni del evropske celine in evropska vlada je že naredila prve konkretnejše korake v omenjeno smer. Po obisku Visokega predstavnika Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane V Srbiji in Črni gori in sprejetju kompromisne rešitve glede potrebnih sprememb ustave državne skupnosti, je komisija navdušeno pozvala EU, naj vendarle prične pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo in Črno goro, saj je država pripravljena! Politične stranke v Srbiji so nad ponujenim korenčkom menda navdušene.

Ali je nad nadaljno širitvijo na ne- oziroma vsaj manj razviti jugovzhod navdušena Nemčija, pa ostaja vprašljivo. Nemce namreč vse bolj moti poceni delovna sila iz novih članic Vzhodne Evrope, saj naj bi ta dobesedno okupirala gradbeni sektor in trgovsko mornarico. Kljub temu, da so si Nemci izborili prehodno obdobje sedmih let za zaposlovanje državljanov iz novink, naj bi se tujci v tej državi vseeno zaposlovali in sicer na podlagi lukenj v zakonih, ki jih spretno izkoriščajo. Tako se Poljaki v nemških klavnicah bojda zvito zaposlujejo kot - samostojni podjetniki. Hja, leta komunizma in socializma. Človek enostavno postane iznajdljiv.

Da so nemške bojazni upravičene, potrjuje tudi raziskava britanskega instituta Mercer. Ta ugotavlja, da so stroški dela v desetih novih članicah Evropske unije v povprečju za več kot štirikrat nižji kot v starih članicah. Kar pomeni skoraj gotovo sprožitev boja proti socialnemu dumpingu v številnih seniornih članicah Unije. Selitev proizvodnje v države z nižjimi stroški dela ter uvoz cenene delovne sile jim namreč nikakor ne moreta biti povšeči.

Glede na to, da so se vremenske razmere vsaj v dobesednem pomenu besedne zveze končno izboljšale, lahko Offropo zaključimo z željo, da bi v bližnji prihodnosti tudi na ekonomske poljane evropskih poljan posijalo sonce.



Komentarji
komentiraj >>