»Na Jurjevo se zbrejo pastirji, da bi šli Jurja vodit. Trije dečki izberejo enega in ga odenejo od glave do peta z zelenim brezovim kitjem. Na glavo mu poveznejo kapo, spleteno iz zelenja in pripnejo rdečo svatovsko rožo. Celega prevežejo in opašejo s trto. Privežejo ga na drugo trto, za katero drži tisti, ki Jurija vodi. Vodič ima v roki tul iz lubja in nanj tuli, tretji pa nosi košarico, v katero nabira darove – tj. jajca. Ko pridejo do hiše, pastir s košarico zapoje kolednico, tisti s tulom pa ga spremlja.«
Jurjevanje, po cerkvenem koledarju 23. aprila, na dan sv. Jurija, je najbolj znano in značilno pomladno obredje na Slovenskem. Tesno je povezano z Belo krajino in njeno folkloro, čeprav jurjevske kolednice poznamo tudi iz Koroške in vzhodne Dolenjske. Njihov domnevni izvor je starodavni kult rodovitnosti v katerem so naši predniki slavili pomladansko božanstvo ali duha dreves in zelenja, ki vsako leto zaživi in umre. Ta prvotni poganski obred je sčasoma začelo prikrivati krščansko izročilo, drevesni duh pa se je pokristjanil v sv. Jurija. O priljubljenosti tega svetnika priča veliko število cerkva in krajev na Slovenskem, ki nosijo njegovo ime, pa tudi bogato legendarno izročilo, ki ga poznajo vsi evropski narodi.
Jurjevanje v Beli krajini je zamrlo že v 19. stoletju, s spontanim koledovanjem in z nastopi folklornih skupin pa se je ohranilo vse do danes. Etnologi imajo belokranjske jurjevske običaje in pesmi (navkljub narečnim posebnostim) za specifično slovenske, čeprav zelo podobne srečamo tudi na severozahodu Hrvaške in drugod po slovanskem svetu. Zapisovalec Janko Barle je leta 1888 slišal takle opis belokranjske jurjevske šege: »Na Jurjevo se zbrejo pastirji, da bi šli Jurja vodit. Trije dečki izbrejo enega in ga odenejo od glave do peta z zelenim brezovim kitjem. Na glavo mu poveznejo kapo, spleteno iz zelenja in pripnejo rdečo svatovsko rožo. Celega prevežejo in opašejo s trto. Privežejo ga na drugo trto, za katero drži tisti, ki Jurija vodi. Vodič ima v roki tul iz lubja in nanj tuli, tretji pa nosi košarico, v katero nabira darove – tj. jajca. Ko pridejo do hiše, pastir s košarico zapoje kolednico, tisti s tulom pa ga spremlja.«
»Aretipski primer« jurjevske kolednice, ki je v nekaj različicah razširjen v Beli krajini in na sosednjem Hrvaškem, se začne za napevom »prošel je, prošel, pisani vuzem, došel je, došel, zeleni Juraj«, nadaljuje pa z dolgim naštevanjem darov, ki jih koledniki zahtevajo zase. Varianta Zelenega Jurija, ki jo bomo poslušali danes, je bila posneta leta 1961 v Ziljah v Beli krajini, dvoglasno petje v njej pa spremlja piskač na dvojnicah.
Jurjevska iz LP, Pesem slovenske dežele (Obzorja Maribor, 1975)
Peter Kus
Komentarji
komentiraj >> Re: Nedelja, 24. 4. 2005 ob 14h: Zeleni Jurij
sarijat [19/03/2008]
kak čudno napišem tula tula in mi vrže tole ven jaz vas bom prijavla policiji zakaj objavlate tole za pesem tula tula da vas ni sram v petek se poglejte v časupisu pa še policxa vas bo aretirala pa še nekaj bom na policiji povedal da ste podgoršeku ukradli avto
odgovori >>