...Slovenija obeležila radostni jubilej bivanja v Evropi...
...Slovenci indiferentni...
...Jorg kompetetno o nekem napredku...
...Češka in Malta slabi v uresničevanju evropskih direktiv...
...Iran pospešuje z Evropo...
...Tajvanski kuomintang ne mara kitajskega predsednika ...
...Invazije gastarbaiterjev ni bilo...
..narod francoski pred usodo ustave....
...Evropski parlament sprejel poročilo o človekovih pravicah…
…ZdA imajo novega trgovinskega predstavnika…
…Slovenija ponuja Makedoniji deiplomatsko roko…
…Offropa je izdihnila… žalujmo!
Umrle so evropske novice, po domače – Offropa. Dragi domači in znanci se od nje poslavljamo v tem trenutku. Zato pa prekipeva od življenja Evropa, ki je ta teden proslavila enoletnico priključitve Slovenije vsemogočni Uniji.
No, resnici na ljubo, smo ta radostni jubilej zabeležili bolj mi, podalpci. Kar nekaj jih je bilo, ki so imeli kaj povedati ob tej priložnosti. Gospod Janez, naš vrli predsednik je takole govoril: »Morda se komu zdi, da po letu dni bivanja v Evropi še ni veliko videti... To je najbrž res«, je še dodal. Drnovšek je poudaril, da mora Slovenija nujno pospešiti črpanje iz evropskega mošnjička. Evropa, da ne servira na zlatih pladnjih, pač pa nam nudi možnosti. Drugi Janez, Janšov Janez je navrgel, da se je Slovenija v Evropi dobro znašla, prav enakega mnenja je tudi Rupel, ki ga je te dni lomil po Azerbajdžanu in izražal zadovoljstvo nad letom evropskega nedonošenstva. Nasploh so se vrhovni glavani dežele kranjske v teh dneh silno zadovoljno in zaslužno obnašali, medtem ko je svoje poglede na razširjeno EU oblikovala tudi Evropska komisija in prišla do sklepa, da je bilo leto, kljub političnim in gospodarskim izzivom ugodno tako za nove kot za stare članice, strahovi izpred širitve pa da se niso uresničili. Edina skrb, ki je prevladovala, je bila ta, da se mora enoletna evropska Slovenija naučiti bolj učinkovito srkati iz prsi Evrope.
Narod nam kranjski kakšni hudih sprememb v tem letu ni zaznal.
Je pa Koroški absolutist Jorg Haider ob slavnostnem jubileju zelo kompetentno ocenil, da je Slovenija našla ppot iz totalitarne države in da se dobro razvija. »Utirjamo se v normalnost političnega vsakdana« je navrgel Jorg, in pri tem pozabil povedati, ali je karkoli od naštetega zanj dobro ali ne.
O tem kaj je bilo dobro in ka ne so razmšljali tudi evropksi parlamentarci in sprejeli poročilo, ki ocenjuje uresničevanje evropske zakonodaje za notranji trg v novejših članicah povezave. Rezultat? Uresničevanja omenjene zakonodaje, ki bi jo bilo v celoti potrebno uveljaviti do srede novembra minulega leta, sta se najbolj levoročno lotile Malta in Češka. Prva je od 1579 obveznih direktiv spregledala 13,6 odstotkov, druga pa 13,1 odstotka. Litva in Madžarska nosita lovoriko najbolj zvestih izpolnjevalk zaukazanih jima evrospkih smernic. Slovenije ni med hudimi zamudnicami, evropski pastirci pa jo vseeno šibajo na področju bančnih nadzornih teles ter zavarovalnega sektorja.
Evropski birokratski stroj, zaljubljen v seštevke, preštevke, revizije in statistike je v tem tednu ugotavljal tudi, v koliko so se po razširitvi EU uresnčile napovedi o velikem valu socialnih turistov iz Vzhoda. Od grozljivih, baje sestradanih množic iz Vzhoda se v enem letu ni pojavil nihče. Predvidenega množičnega izkoriščanja zahodnega sistema socialnega varstva – ni. Poplava delavcev migrantov se ni zgodila, in se tudi ni mogla, saj si je večina držav članic z izjemo Velike britanije, irske in Švedske poprej omislila priročne omejitve in sedemletna prehodna obdobja. Toliko o prostem pretoku delovne sile, ki pa je – mimogrede – omenjenim trem državam ki SO ga dopustile, le koristila. Švedski, Irski in Britanski strahovi so se razblinili ko so Delavci iz zahodnoevrospkih držav le zapolnili vrzeli, nastale v turističnem, gradbeniškem in prometnem sektorju, ter s tem pomagali zajeziti inflacijo pač.
Svojemu nevednemu narodu skušajo pomagati tudi francoski glavani, na čelu z Jako Chiracom, ki te dni pred zloglasnim 29. majem, datumom francoskega referenduma o evropski ustavi, žabarje histerično prepričujejo, da je DA Evropski ustavi edini moder odgovor. Francija v rokah drži usodo evropske ustave. O primeru, da bo izid referenduma negativen, si le malokdo upa razmišljati. »Če bi Francija dejala »ne«, in bi nato tudi preostali del Evrope dejal »pozabimo na to«, potem ne bomo imeli rferenduma o nečem, kar ne bo več obstajalo«, je menil Tony Blair. Najnovejše predreferendumske raziskave v Franciji kažejo, da bi 29. maja za ratifikacijo evropske ustavne pogodbe glasovalo 52 odstotkov Francozov, kar je prva od tovrstnih anket, ki se je izšla v prid referenduma. Da so prišli do teh rezultativ so morali poprej izvesti kar 23 anket, na katerih je evropska ustava grdo pogrnila. Francozi vedo, kaj je suspenz...
Prav nič suspenza pa se ne gredo v evropskem parlamentu, kjer so kratko malo sprejeli poročilo o človekovih pravicah za leto 2004. V njem Evrospko unijo pozivajo k uravnoteženemu krmarjenju med čermi terorizma in zagotavljanja človekovih pravic. Poročilo je bilo sprejeto z nepohvalnimi 251-mi poslanskimi glasovi »za« ob 255-ih zadržanih. Ljubezen do drugačnosti je v Ljubljano pripuhal tudi tovornjak Raznolikosti, ki so ga v okviru petletne kampanje Evropske Unije v boj proti diskriminaciji poslali na desettedensko turnejo po 15 državah članicah EU. Park Zvezda je o raznolikosti lahko poslušal iz ust ombudsmana Hanžka, predstavnika Afriškega centra Inacia Bitchendeja ter najraznolikih predstavnikov nevladnih rganizacij. »Nestrpnosti je preveč, je politična in nekaj samoumevnega, slovenska diskriminacija je sistemska!« je le nekaj od parol, ki jih je bilo slišati sredi Ljubljane.
Bolj pogovarjali kot skandirali pa so se Evropejci z Iranom. V LondOnu s potekali pogovori o sporazumu glede iranskega jedrskega programa. »Časa je manj, kot si Evropejci mislijo,« je menil eden glavnih iranskih pogajalcev Cirus Naseri. Da gospod Naseri res ne sere, je jasno. Bogatitev urana je že na iranskem spisku načrtovanih aktivnosti, prekinitev pa bo možna le v primeru, da si evropska stran res želi dogovora. Francija, Velika Britanija in Nemčija namreč prepričujejo Iran, naj jasno dokaže da ne proizvaja jedrskega orožja, preden se Bush ne odloči še enkrat bojevati proti smrtonosno nevarnim premičnim pekarnam in ostali navlaki. V zameno za posluh, EU Teheranu ponuja sodelovanje na področju jedrske tehnologije in trgovine.
S tistim kar so slišali od matiččne države pa nič kaj niso zadovoljni v kitajskem petnem trnu, Tajvanu. Po kavici tajvanskega opozicijskega vodje Kuomintanga gospoda Liena Chana s kitajskim očetom Hu Jintaom se v nasprotju z upanji EU ni zgodilo nič ugodnega. Tajvanec je bil oster: »Kitajske komunistične oblasti so znova dokazale, da niso odkrite glede izboljšanja odnosov in naša vlada to globoko obžaluje.« Kdo bo to v najslabšem najbolj obžaloval se ob 700 kitajskih raketah usmerjenih v uporni otok, ni dobro spraševati. To je bilo po letu 1949 prvo srečanje kakega voditelja nacionalističnega Kuomintanga z kitajskim predsednikom, odkar so vrgli Čankajška in je revolucija razsvetlila veliko Kitajsko.
Kitajski pa ni dobro prodajati orožja – menijo Japonci, ki so izrazili hudo zaskrbljenost nad morebitno odpravo embarga EU na izvoz orožja tej državi.
Nad novim trgovinskim predstavnikom ZDA Robom Portmanom pa ni prav nič zaskrbljen evrospki komisar za trgovino Peter Mandelson. Z novim kolegom sta že zagrizla v spor zaradi subvencij evropskemu in ameriškemu letalskemu prizvajalcu, in sklenila, da se bosta potrudila za dogovor. Spor se je začel, ko so ZDA pripisale Evropi nezakonite subvencije Airbusu, Evropa je vrnila milo za drago in plaz medsebojnih obmetavanj z diplomatskim govnom se je začel.
V minulem tednu je Slovenija ponudila nekdaj bratski Makedoniji pravno pomoč pri vstopu v EU, visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko, Javier Solana je nad kitajsko-tajvansko zagato stikal glave v New Yorku, Avstrijo so ukorili zaradi neuresničevanja direktiv o rasni enakopravnosti, v Portorožu pa se je pričel prvi festival evropskega filma...
Komentarji
komentiraj >>