Država podpisnica Rimskega statuta, to je sporazuma, s katerim je bil ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče, ki z Združenimi državami Amerike podpiše sporazum o imuniteti ameriških državljanov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, deluje v nasprotju s predmetom in namenom pogodbe o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča ter s tem krši splošno obveznost izpolnjevanja mednarodnopravnih obveznosti sprejetih v dobri veri.
Država podpisnica Rimskega statuta, to je sporazuma, s katerim je bil ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče, ki z Združenimi državami Amerike podpiše sporazum o imuniteti ameriških državljanov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, deluje v nasprotju s predmetom in namenom pogodbe o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča ter s tem krši splošno obveznost izpolnjevanja mednarodnopravnih obveznosti sprejetih v dobri veri. Takšno je nedavno izdelano strokovno mnenje pravne službe Evropske komisije, ki ga je kot prvi objavil britanski dnevnik Financial Times.
Slovensko zunanje ministrstvo pa se zaenkrat na to pravno ugotovitev še ni odzvalo. Uradno stališče slovenske zunanje politike, tako ostaja, da o ameriški sprva le nespodobni, zdaj pa očitno tudi mednarodnopravno nezakoniti ponudbi, še preučujemo. Sporazum o neizročanju ameriških državljanov - obtoženih vojnih zločinov, genocida in zločinov proti človeštvu – Mednarodnem kazenskem sodišču so doslej podpisali le Izrael, Vzhodni Timor, Tadžikistan in – kot prva evropska država – še Romunija. Podpisali pa so ga na podlagi načela recipročnosti, torej mi ne bomo izročali vaših, ameriških zločincev, če vi – Združene države Amerike - ne boste izročali naših.
Vse bolj tudi naša – Evropska unija, pa si je kljub prvim napovedim, da državam kandidatkam za članstvo ne bo vsiljevala svojega enotnega mnenja, že premislila. Evropska komisija je Romunijo tako že obtožila, da s tem podpisom ogroža oblikovanje enotnega evropskega stališča. Ostale kandidatke, ki so že pod ameriškim pritiskom, da naj le sledijo romunskemu zgledu – med njimi je tudi Slovenija, pa je Evropska komisija pozvala, da za zdaj ne storijo nobenega koraka oziroma da naj sporazuma o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnem kazenskem sodišču ne podpišejo. To vprašanje bo uradno na dnevnem redu polnopravno evropske petnajsterice držav članic prvič že ta konec tedna na neformalnem srečanju zunanjih ministrov na Danskem. V začetku septembra pa mu bo sledilo tudi skupno stališče Unije.
Pod agresivnimi pritiski ameriške zunanje politike, pa te dni niso le države kandidatke za članstvo v Evropski uniji – zgovoren primer zaverovanosti v ameriško večvrednost je pismo Johnnyja Younga, ameriškega veleposlanika v Sloveniji, včeraj objavljeno v domačem časopisju – pač pa se pod ameriškimi pritiski potijo tudi evropski diplomati. Še najbolj tisti, ki zastopajo države, ki so najbolj goreče ameriške zaveznice v mednarodni skupnosti s strani Washingtona spretno izsiljeni protiteroristični koaliciji. Še posebej kritično je v Veliki Britaniji in Italiji. Ameriško in britansko letalstvo je samo včeraj v skupni akciji po iraških navedbah napadlo civilno letališče na severu Iraka. Ameriški vojaški predstavniki tega ne komentirajo, sporočili pa so, da je britansko in ameriško letalstvo napadlo protiletalske obrambne položaje ne na severu pač pa na jugu Iraka.
Kaj torej pomeni načrtno spodkopavanje verodostojnosti in delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga te dni v diplomatski ofenzivi uprizarjajo Združene države Amerike? Po mnenju Johnnyija Younga je ameriški narod sicer predan pravičnosti in vladavini prava, ter verjame, da je za vojne zločine, zločine zoper človeštvo in genocid potrebno odgovarjati. Toda le pred lastnimi sodišči ali po svojih potrebah prikrojenih neodvisnih institucijah, ki bodo krepile vladavino prava, kakopak ameriškega.
Združene države Amerike Rimskega statuta, s katerim je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče, s katerim bi bila ogrožena njihova svetovna superiornost, seveda niso podprle. Do tega imajo seveda tudi vso pravico. Toda da s pritiski silijo države, ki so ga že ratificirale – med njimi je seveda tudi Slovenija, v podpis posebnega dvostranskega sporazuma o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču, s katerim bi ga popolnoma razvrednotile, to pa je že nekaj povsem drugega. In ravno zato je potrebno do ameriške nespodobne ponudbe zavzeti odločno odklonilno stališče in res upam, gospod Rupel, da se vsaj tokrat strinjava.
ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment za ameriškim pojmovanjem novega svetovnega reda v zobeh sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>