Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BOLNI OFF (3386 bralcev)
Četrtek, 19. 5. 2005
Anja



Kakšna bolezen?! To je samo lenoba! ... Negroponte prvi ameriški nacionalni direktor obveščevalnih dejavnosti ...
... uzbekistanske oblasti spet nadzorujejo mesto Korasuv ...
... Svet Radiotelevizije Slovenija za v. d. generalnega direktorja požegnal Aleksa Štakula ...
… slovenske nevladne organizacije: Ministrstvo na notranje zadeve izvaja represivno politiko na področju azila …

Za efektivno gospodarstvo in manj obremenjen državni proračun rabi naša država zdrave delavce. Ministrstvo gospoda Andreja Bručana zato ponosno predstavlja nov predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bolnim ali, po novem, lenim delavcem, ne bo več omogočal, da ždijo doma in molzejo državo, dokler ne ozdravijo oziroma, po novem, dokler se jim ne zdi iti v službo. Vlada, ki misli, da je zlato vse, kar je uzakonjeno v Evropski uniji, se tudi pri tej spremembi zakona zgovarja na prilagajanje zakonodaji Unije.

V cenjeni članici Evropske unije Veliki Britaniji ministri tarnajo, da jih neupravičene odsotnosti z dela stanejo kar 1,75 milijarde funtov. Da bi zmanjšali nepotrebne stroške države in podjetij, imajo tako poleg proti lenim delavcem nastrojene zakonodaje tudi nagradne igre, ki nagrajujejo zdrave delavce. Britanska pošta Royal Mail je avgusta lani začela z igro za vse, ki šest mesecev niso izostali z dela. V nagradno igro se je uvrstila več kot polovica od 170 tisoč zaposlenih. Od teh jih je 37 prejelo avto ford focus, naslednjih 75 pa si je z dobrim imunskim sistemom prislužilo 2 tisoč funtov vredna potovanja. Prav vsi zdravi delavci pa so dobili bone v vrednosti 150 funtov, ki so jih lahko porabili v katerikoli turistični agenciji.

Vodstvo pošte je vzhičeno, saj so preračunali, da se je od začetka nagradne igre prihod na delo povečal za kar 10 odstotkov. Ob tem pa vrli menedžerji zanikajo, da bogate nagrade silijo tudi bolne delavce, ki jim plača drugače ne omogoča potovanj, da pridejo na delo.

Naj naše oblasti ne skrbi, da capljamo za zglednimi, učinkovitimi in dobičkonosnimi evropskimi modeli. Tudi pri nas se direktorji podjetij že hvalijo, kako ob koncu leta dobro poskrbijo za zdrave delavce. Se nam namesto sindikalnih v bodočnosti obetajo izleti, ki bodo nagrajevali učinkovitost na delovnem mestu?

Poslušate proti profitu na račun zdravja nastrojeni Off program Radia Študent.


Tisoč uzbekistanskih vojakov je utišalo protestnike v mestu Korasuv na vzhodu države. Za nameček pa so pri zatiranju izkazovanja ljudske volje aretirali voditelje skupine upornikov, med njimi tudi zloglasnega Bahtijorja Rahimova, ki je vladajočim grozil z vzpostavitvijo islamske države.

Nad aktivnostjo upornikov v Iraku po volitvah pa je bil razočaran tamkajšnji vodja Al Kaide Abu Musab al Zarkavi. To so ugotovili neimenovani ameriški vojaški uradniki, ki so nato al Zarkaviju takoj pripisali krivdo za najbolj krvavo obdobje od imenovanja iraške vlade naprej, ko je bilo ubitih okoli 500 ljudi. Anonimne jenkijevske glave so stuhtale, da se je nezadovoljni vodja al Kaide v Iraku po volitvah s svojimi krvoločnimi somišljeniki sestal –kjer drugje kot v Siriji! - in skoval morilski načrt.

Ali ima al Zarkavi prste vmes tudi pri umoru visokega predstavnika iraškega ministrstva za nafto Alija Hamida, ki je bil ubit zjutraj, ko se je odpravljal na delo, še ni znano.

Ameriške generale glede stanja v Iraku zapušča optimizem. V novem poročilu glede varnostnega stanja v deželi, namočeni v nafto, so skrušeno priznali, da bi morale ameriške čete packarijo, ki so jo naredile v Iraku, za sabo čistiti še kar nekaj časa. Da bi izurili iraške policiste in zajezili nasilje, bi morali Američani na demokratičnem in osvobojenem ozemlju ostati še nekaj let.

Vendar pa se glasniki demokracije ne mislijo prenehati vtikati v zadeve, ki se jih ne tičejo. Tako je ameriški podsekretar za politične zadeve Nicholas Burns v predstavniškem domu ameriškega Kongresa predstavil vizijo za napredek in mir na Kosovu v prihodnjih mesecih. Naš črnogorski dopisnik Bojica Boškovič je o tem povedal naslednje:

/////////////////////////////////////////////////////////////

Ker smo novic z druge strani Atlantika tudi mi že siti, na kratko le še tole: nekdanji ameriški veleposlanik pri Združenih narodih in v Bagdadu John Negroponte je pred mlajšim Bushem zaprisegel kot prvi nacionalni direktor obveščevalnih dejavnosti v ameriški zgodovini. Čestitkam se ne pridružujemo.

Roka pravice je primazala zaušnico domnevnemu članu Irske republikanske armade Seanu Hoeyu, ki bo obtožen za množični umor. Hoey naj bi zakrivil najbolj krvav teroristični napad v 30-letnih spopadih na Severnem Irskem v Omaghu leta 1998, kjer je eksplozija avomobila bombe ubila predvsem ženske in otroke, več kot 300 ljudi pa je bilo ranjenih. Sojenje se bo začelo 26. maja.

Kitajska je napovedala, da ne bo sprejela dodatnih ukrepov, s katerimi bi omejila izvoz tekstilnih izdelkov na evropske in ameriške trge. Ob tem je kitajski minister za trgovino Bo Xilai protekcionistične ukrepe, ki so jih preplašeni zaradi poplave kitajskega tekstila sprejeli v Evropski uniji in ZDA, označil za nepravične. Kvote, ki jih dve gospodarski velikanki uvajata, namreč ogrožajo delovna mesta več milijonov kitajskih delavcev v tekstilni industriji.

Na sončni strani Alp pa se še vedno krešejo mnenja o usodi javne Radiotelevizije. Državni zbor včeraj ni podprl imenovanja Aleksa Štakula za novega generalnega direktorja, saj poslanci koalicije že nestrpno pričakujejo sprejetje novega zakona, ki postavlja druga pravila pri imenovanju generalnega. Vendarle pa je Svet Radiotelevizije Slovenija s predsedujočim Janezom Kocjančičem, trnom v peti vladajoče opcije, Aleksa Štakula imenoval za vršilca dolžnosti generalnega direktorja. Razpis za novega direktorja RTV Slovenija bo objavljen 20. maja.

Oče novega zakona o RTV Slovenija, novopečeni medijski strokovnjak Branko Grims, pa je globoko užaljen, ker ni bil obveščen o obisku generalnega sekretarja Mednarodne zveze novinarjev Aidana Whitea. Branko je razlog za neverjetno aroganco Društva novinarjev Slovenije, ki je obisk organiziralo, pojasnil takole: “Gre za samoobrambo tistih nekaj redkih in zelo glasnih posameznikov med novinarji, ki se zaradi pomanjkanja izobrazbe, talenta in še česa bojijo novih razmer in nove kvalitete, ki bo vzpostavljena, ko bomo v Sloveniji iz sedaj povsem spolitizirane institucije dobili pravo javno radiotelevizijo.” Le čevlje sodi naj kopitar.

MD 2002 OFF/3
PODLAGA: CD 7

Nevladne organizacije Fundacija Gea 2000, Slovenska filantropija, Pravno–informacijski center nevladnih organizacij in Amnesty International Slovenija so v prostorih KUD-a France Prešeren organizirale novinarsko konferenco na temo Represivna politika Ministrstva za notranje zadeve na področju azila. Njihove predstavnice so opozorile na pomanjkanje politične volje pri oblikovanju jasne in celostne migracijske politike v skladu z mednarodnimi pravnimi akti in humanitarnimi načeli ter na nezmožnost pristojnih institucij, da zagotovijo učinkovite in poštene postopke. Kako se kažejo problemi, nam je povedala Andreja Mrak, predsednica izvršnega odbora Amnesty International Slovenija:

///////////////////////////////////////////////////////////

Povejmo še, da mora tudi do 50 prosilcev za azil 48 ur čakati v prenatrpanem prostoru, v katerem je le 12 postelj, na dan pa imajo na voljo le uro gibanja na svežem zraku. V podpis dobijo izjavo, da bodo, če zapustijo območje Doma za azilante, izgubili pravico do prošnje za azil. V sektorju za azil pri Ministrstvu za notranje zadeve so zaposlene 3 osebe, ki so samo lani obravnavale 1173 prošenj.

- Off je pognal na Anjinem zelniku, čez represivno politiko Ministrstva za notranje zadeve se je bentil Rok.












Komentarji
komentiraj >>