Nedelja, 22. 5. 2005
rokj
Kako rad bi vama nocojšnjo Tolpo začel z znanimi litanijami, kako harmonika že dolgo ni več pozabljen in kuriozitetni instrument na polju parajazzovskih muzik. A vse to že vesta, saj je dekadentni čas devetdesetih v izdatni meri pokazal zanimanje prav za do takrat ne ravno zanimive instrumente. In če se kdo tega zaveda, sta to vidva, Rševska poslušalca, saj smo v teh dekadentnih odkrivanjih novih zvočnih svetov bili zmeraj ‘up to date‘. Zato vama bom prihranil genezo novodobne harmonike od Piazzole in tanga nueva ter Guya Klučevška preko Bibiča, Accordeon Tribea, Kimma Puhjonena do Dina Saluzzija. Zgodbo bi lahko povsem samostojno povedala tudi vidva. Preidita k Evelyni Petrovi, mladi zdaj ruski harmonikašici ... (v celoti...)
Tolpa bumov nedelja, 22. 5. 2005
19:00 – 19:50
Evelyn Petrova – YEAR`S CYCLE (Leo Records, 2005)
*Kako rad bi vama nocojšnjo Tolpo začel z znanimi litanijami, kako harmonika že dolgo ni več pozabljen in kuriozitetni instrument na polju parajazzovskih muzik. A vse to že vesta, saj je dekadentni čas devetdesetih v izdatni meri pokazal zanimanje prav za do takrat ne ravno zanimive instrumente. In če se kdo tega zaveda, sta to vidva, Rševska poslušalca, saj smo v teh dekadentnih odkrivanjih novih zvočnih svetov bili zmeraj ‘up to date‘. Zato vama bom prihranil genezo novodobne harmonike od Piazzole in tanga nueva ter Guya Klučevška preko Bibiča, Accordeon Tribea, Kimma Puhjonena do Dina Saluzzija. Zgodbo bi lahko povsem samostojno povedala tudi vidva.
Preidita k Evelyni Petrovi, mladi zdaj ruski harmonikašici, ki vama bo polnila naslednjo uro, z malo vajinega truda pa tudi večer 7. junija, ko nastopa na Drugi Godbi v Linhartovi dvorani CD. Petrova je predstavnica mlajše generacije harmonikašev in prihaja iz St. Petersburga. Kot pri malo starejših ruskih jazzerjih je tudi ona dala skozi najboljši klasični glasbeni dril, ruski konzervatorij. S tem je vsrkala pester fond glasbenega rokodelstva, zaradi katerega skoraj nima več omejitev pri izražanju lastnih glasbenih poetik, pa naj bodo še tako nenavadne in prstom ter glasu težko izvedljive. Ruska glasbena didaktika je v tem obrtniškem smislu res nenadkriljiva. Za samo poustvarjalno kariero v polju resnih godb bi bilo to skoraj dovolj, potrebovala bi samo še čas za ustvarjalno zorenje in klasična zvezda klavirske harmonike bil bila rojena. A Petrova je imela druge ideje, ki bi se dvajset let nazaj, ko smo na zahodu prav preko Lea Fegina postali pozorni na sovjetsko kreativno glasbo, zdele skoraj pregrešne. Hotela je delati kreativno godbo, in čas je s krhanjem rdečega imperija poskrbel, da je lahko v tem celo uspela. Prišla je v stik s trobentačem Venčeslavom Guvoronskim, ki nikoli ni imel pravih glasbenih sogovornikov, čeprav je veljal za naslednjika prezgodaj umrlega Sergeja Kurjohina. V njegovi šoli kreativnih umetnosti, kjer so se ob teatru in odrski improvizaciji ukvarjali tudi z glasbo, je spoznala slast hipnega ustvarjanja, brezmejnosti, ki ti jo le-to ponuja, ter trdega kruha, ki ga taka ustvarjalna pot ne le v takratni Rusiji ampak predvsem sedaj, v potrošniški družbi, omogoča. A ostala je zvesta tej najčistejši obliki ustvarjalne norosti in jo razvijala naprej – najprej v kvintetu Guvoronskega, ki pa se je zaradi logističnih tegob hitro skrčil na duet trobentača in performerja Venčeslava Guvoronskega ter harmonikašice in pevke Evelyne Petrove. Konec devetdesetih je bil to, intimna združba dveh individualistov, ki še nista skupina, pa je diskografsko zamrznjena tudi na dveh cedejkah: Chonyi Together pri Leo Records in Homeless Songs na Solyd Records.
Nocojšnja Year’s Cycle, izdana pri legendarni rusko-glasbeni eksport agenciji Leo Records, je znanilec Petrovine zadnje ustvarjalne etape, ko je ugotovila, da je za svoje nebrzdane ideje težko najti sogovornika in jih zato najlažje artikuliraš v samoti lastnega instrumenta, harmonike in glasu. Zato je cedejka solistična ter odraz njenih dvoletnih solo koncertov po evropskih in ruskih odrih. V sami izvedbi je Petrova dokaj klasična in ne prestavlja že slišanih meja harmonike kot instrumenta. To je odraz klasičega šolanja na konzervatoriju Musorskega v Petrogradu, ki pusti svoj pečat. Vrhunsko bravurozna igra, hitre menjave tempov, razpoloženj, a ne v no-wave maniri Johna Zorna, pač pa bolj z reminiscenco odtrganih ruskih gledaliških iger, kar je pečat Guvoronskega. Neobičajnost pridoda njen glas, ki je včasih gruleč kot od zaljubljenega goloba, koj nato pa raskav, kričeč in nebrzdan, da zledeni trenutek v eno samo grozo in strah, česa je to resda ženstveno bitje zmožno. Besedila, ki so vzeta iz ruskih ljudskih pesmi, pa bolj kot pomenskost povdarjajo onomatopoetsko kombinatoriko glasov in zlogov, ki tako postanejo sogovornik Petrovini harmoniki.
Year’s Cycle je venček dvanajstih pesmi, ki zašpilijo letni krog z vsemi opravili in značilnostmi, ki jih na deželi ponuja ta večni ‘pantha rhei‘. Glasba črpa iz ljudskih pesmi in običajev, a postjazzovsko pregnetena s svojim izvorom nima veliko skupnega. Postala je objekt hedonizirane postmoderne dekadence, ki vama je lahko celo všeč. Glede na vajino redno sledenje harmikarski genezi v jazzovskih in parajazzovskih godbah pa verjamem, da koncerta Evelyne Petrove ne bosta izpustila.
Če sta Petrovovo z njeno cedejko Year’s Cycle začela spoznavati pri koncu, s skladbo December, nadaljujta z novim letom. Od Januarja pa do Avgusta se bo sprehodila po svoji klaviaturi ter zraven izdatno vlekla meh in mučila svoje glasilke. Za vaju. Samo za vaju.
Rok Jurič
Komentarji
komentiraj >>