Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 29. 5. ´05, 14.00: Pripovedne pesmi (3067 bralcev)
Nedelja, 29. 5. 2005
david



Pripovedništvo spada skupaj s pripovednimi pesmimi v najstarejšo plast človeške kulture in samozavedanja ... (v celoti ...)
Radio študent
Glasbena redakcija
CIGULE MIGULE - Pripovedne pesmi
Nedelja, 29. 5. '05, ob 14.00

Avizzo: MDGR-77

Pripovedništvo spada skupaj s pripovednimi pesmimi v najstarejšo plast človeške kulture in samozavedanja. Tovrstne pesmi imajo en sam dramatično poudarjen dogodek, gre pa za neke vrste péto pripovedovanje. Pripovedne pesmi so določeni pesniki, svečeniki, aodi, bardi, trubadurji, odvisno od posamezne kulture, združevali tudi v večje epe, ali pa so se obratno, posamezne pripovedne pesmi lahko cepile iz večjih epov v manjše celote, krajše pesmi z enim samim motivom ali temo. Ustvarjali so jih lahko tako različni ljudski pesniki ali bolj izobraženi ljudje, od umetnih pesmi pa se ločijo po tem, da se ustno širijo med ljudstvom in se pri tem procesu spreminjajo. Ob tem nastajajo različne variante, kar je poglavitni kazalec ponarodelosti.

Lahko opisujejo resnične dogodke, upodobitev pa ni vedno točna, dejstva so lahko pomešana ali pa izpuščena, junaki so idealizirani itd. Jedro je pogostoma resničen dogodek, ki je neposredno vplival na način življenja in je bil usoden za celotno skupnost, ta partikularnost pa se pri širjenju prilagodi ljudskemu okusu. Ob tem se lahko okrnejo specifična dejstva in poudarijo bolj univerzalne vsebine.

Pripovedne pesmi so bile prisotne v vseh družbenih plasteh, tako pri kmečki ali v plemenskih skupnostih kot pri meščanstvu in na dvorih, tam, kjer so bile te plasti v medsebojnem stiku, pa so lahko pesmi ali tematike tudi prehajale iz ene v drugo plast in se pri tem prilagajale in preoblikovale.

Slovenci kot zanimivost, razen z eno izjemo, ne poznamo junaških pripovednih pesmi. Teme pa so lahko avtohtone (kot pripovedna pesem o desetnici), lahko so del praslovanske dediščine ali pa so pridobljene iz različnih kultur – iz orienta, antične Grčije, drugih slovanskih ali evropskih narodov.

Pripovedne pesmi so pri nas danes bolj ohranjene tam, kjer se je bodisi ohranilo skupinsko delo (ali spomin nanj) in bedenje ob mrliču. Največ jih prihaja s področja Gorenjske, jugovzhodnega dela Koroške ter alpskega dela Primorske, torej iz bolj hribovitih predelov Slovenije.
Pripovedne pesmi so bile pri nas praviloma skupinske in so se pele večglasno ob plesu, na svatbah, na kresovanju, ob koledovanju in ob skupinskih opravilih. Po funkciji spadajo med delovne pesmi, uspavanke in obredne pesmi.
Po tipih se pripovedne pesmi na splošno ločijo na junaške in zgodovinske, bajeslovne in pravljične, legendarne, socialne, družinske, ljubezenske, šaljive in druge.

Oblikovno so pripovedne pesmi ponavadi sestavljene iz uvoda, sledi zgodba, ki je lahko posredovana v obliki dialoga, na koncu pa je ponavadi razlaga ali moralni poduk.

Določene pripovedne pesmi in repertoar so ohranjene, če je ohranjen njihov življenjski in družbeni kontekst, v katerem obstajajo, če ne, se počasi pozabijo in izgubijo ali pa se prilagodijo drugemu, novejšemu kontekstu in pri tem zgubijo svojo prvotno funkcijo in rabo.

Pripovedne pesmi so bile včasih precej dolge, tudi pele so se počasneje, nato pa so se zaradi modernizacije in spreminjanja ljudskega okusa krajšale. Izpuščale so se kitice in refreni, izvedba pa je postajala hitrejša.

Danes si bomo poslušali primer pripovedne pesmi, ki jo v péti obliki poznamo zgolj Slovenci. Pesem o desetnici, z naslovom Smrt ima suhe nogé.

Pesem ohranja spomin na pogansko šego, ko je bilo treba bogovom darovati deseti del poljščin, živine ali tudi desetega otroka. Desetniki so bili po ljudskem verovanju obdarovani z nadnaravnimi darovi. V ljudskem izročilo je bil deseti otrok posebnost, ki lahko škoduje družini, predvsem če je bila to ženska, zato je morala od doma.

Pripravil David


Komentarji
komentiraj >>