Olivija in Khaled na sobotnem zaključnem večeru Druge godbe v Križankah ... (tekst v nadaljevanju ...)
Radio Študent
glasbena redakcija
Off recenzija
Ponedeljek, 13. 6. '05
Olivija in Khaled na sobotnem zaključnem večeru Druge godbe v Križankah.
*Zaključek letošnje Druge godbe pred polnimi Križankami je gotovo razveselil organizatorje, na svoje so prišli tudi tisti, ki so bili pred leti nad prvim obiskom glavne zvezde večera, Khaleda, krepko razočarani, tisti, ki smo pričakovali presežek, pa nismo ravno zadovoljni.
Slednji presežka nismo pričakovali kar kot nečesa samoumevnega, saj je bilo napovedano, da bo imel Khaled poleg elektrificiranega tudi krajši akustični nastop, na katerem se bo spomnil svojih korenin in poprijel za harmoniko. Od tega žal ni bilo nič in v tej luči se lahko vprašamo, ali so Khaleda na festival še enkrat povabili zato, ker zmanjkuje podobno zvenečih imen, ki bi z velikim koncertom svečano zaključili festival, ali res zato, da bo pokazal nekaj novega.
Slednjega ni bilo veliko, še najmanj v repertoarju, ki je poleg nekaj skladb z aktualnega albuma zvečine slonel na velikih uspešnicah, kakršna je, denimo, malone globalno znana Aicha (izg.: aiša), ki je dokaj kmalu po začetku koncerta obnorela prisotne.
Soliden spremljevalni band je nekajkrat enostavno zazvenel preproducirano, z gostimi sloji različnih glasbil, ki so druga drugo izničevala. K sreči se to ni zgodilo velikokrat in je bil band večinoma v funkciji podlaganja omamnega glasu alžirskega pevca, ki se je v nekaj komadih na odru prav razdajal.
Če že nismo slišali Khaleda, kako razteguje meh, pa smo se tisti, ki smo si vihali nos nad njegovim medlim prvim nastopom, gotovo prepričali, da njegov sloves odličnega performerja vsekakor drži. Popravni izpit je več kot uspel, saj je Khaled pel z vidnim užitkom, veliko energijo, strastjo in občutkom za fina vokalna niansiranja. Kljub zadovoljivemu nastopu pa ostaja naš dvom v upravičenost vnovičnega vabila, saj je – brez napovedanega harmonikarskega vložka – njegov koncert spominjal na nostalgično obujanje spominov na stare uspešnice.
V pričakovanju velikega rajanja je minil tudi nastop naše Olivije, ki se je sicer odlično znašla na velikem odru, vendar pa je po našem mnenju imela vse premalo časa, da do konca razvije svoj, iz mnogih slogov sestavljeni glasbeni kalejdoskop. Band si je dal duška tudi z inštrumentalnimi vložki fusion, ki pa so občasno vendarle odpeljali malce preveč stran od glavne linije posameznega komada.
Škoda, da smo uspeli slišati le nekaj zapetih komadov, sploh, če vemo, da pevka Severa Gjurin zapušča skupino in da band že išče novo pevko. Lahko pa, da poudarjanje inštrumentalnih vložkov kaže tudi na novo podobo Olivije? O tem se bomo gotovo kmalu prepričali na kakšnem »pravem«, dolgometražnem nastopu, kjer ne bodo delovali »le« kot predskupina.
Na Drugi godbi je bil MarioB.
Komentarji
komentiraj >>