Kaj je cianotipija? Morda se stvar na prvo uho sliši nekoliko nenavadno in zapleteno, a malce podrobnejši razmislek hitro pripelje do nekaterih dokaj enostavnih ugotovitev.
Cianotipija je fotografski postopek, ki ga je leta 1842 izumil John Herschel. V času nastanka je bil njen glavni adut ta, da je bila edini obstoječi fotografski postopek, ki pri procesu razvijanja ni uporabljal srebra. To je pomenilo, da je bila precej poceni, hkrati pa je bila zaradi benignosti uporabljenih kemikalij tudi precej zdravju neškodljiva. Njen edini problem je bil ta, da je bila sposobna producirati le fotografije modrikaste barve (cyan) in še te so bile lahko zgolj kontaktne kopije negativov.
Sprva ta pomanjkljivost cianotipije ni bila toliko moteča, saj povečevalnikov še ni bilo, tako, da so bili tudi drugi fotografski postopki omejeni na direktne preslikave negativov. Glede barve se tudi niso toliko vznemirjali, saj so tako ali tako poznali le črnobelo fotografijo. Nekaterim je bilo pri fotografijah narejenih s pomočjo cianotipije moteče le to, da je bila modrina nekoliko manj kvalitetna kot črnina (pri drugih fotografskih postopkih).
Kakorkoli že, cianotipija je doživela vrh svoje popularnosti, ko so jo na veliko uporabljali za izdelavo (preslikavo) gradbenih načrtov (blueprints). Z uveljavitvijo manjših formatov fotografskih negativov ter posledičnim razvitjem koncepta povečevalnika, se je polje cianotipije vse bolj krčilo. Praktično izumrla je.
Vendar pa ni popolnoma izginila. Pravzaprav doživlja svoj preporod. Z nekoliko modificiranimi kemikalijami jo dandanes uporablja vse več ljudi; nostalgiki, kemijski navdušenci in seveda kdo drug kot (nekateri) umetniki.
Več o cianotipiji zveste s preprostim prebrkanjem interneta. Namig: angleška oblika cianotipije je cyanotype.
Komentarji
komentiraj >>