Sreda, 6. 7. 2005
tomazza
Ker je mnenje stranke, ki ste ji državljani in državljanke na zadnjih parlamentarnih volitvah namenili največje število glasov in s tem mandatarske dolžnosti za sestavo vlade, da je ustavna dolžnost vlade in parlamenta, da zagotovita državljanom stalen in neoviran dostop do celovitih in objektivnih informacij, bo vlada prejšnjetedenskemu vetu Državnega sveta navkljub Zakon o Radioteleviziji Slovenija ponovno poslala v sprejem poslancem Državnega zbora, in sicer na julijsko sejo. Tako naj bi bilo že po juliju vse drugače. Ker pa je pravzaprav zgolj retorično vprašanje, ali bodo od sobote, 2. julija, na mejnem prehodu Šentilj gladovno stavkajoči izbrisani sploh uspeli zdržati med živimi do konca julijskega zasedanja domačih poslancev, se je potrebno vprašati, ali morda nima od vsega tega medijskega molka o gladovno stavkajočih izbrisanih, pri katerem ni nacionalna radiotelevizija prav nobena izjema, največ koristi prav domača vladajoča politika.
Ker je mnenje stranke, ki ste ji državljani in državljanke na zadnjih parlamentarnih volitvah namenili največje število glasov in s tem mandatarske dolžnosti za sestavo vlade, da je ustavna dolžnost vlade in parlamenta, da zagotovita državljanom stalen in neoviran dostop do celovitih in objektivnih informacij, bo vlada prejšnjetedenskemu vetu Državnega sveta navkljub Zakon o Radioteleviziji Slovenija ponovno poslala v sprejem poslancem Državnega zbora, in sicer že na julijsko sejo.
Tako naj bi bilo že po juliju vse drugače. Ker pa je pravzaprav zgolj retorično vprašanje, ali bodo od sobote, 2. julija, na mejnem prehodu Šentilj gladovno stavkajoči izbrisani sploh uspeli zdržati med živimi do konca julijskega zasedanja domačih poslancev, se je potrebno vprašati, ali morda nima od vsega tega medijskega molka o gladovno stavkajočih izbrisanih, pri katerem ni nacionalna radiotelevizija prav nobena izjema, največ koristi prav domača vladajoča politika.
To mnenje, pravzaprav pa navodilo poslanski večini državnega zbora, je vlada sicer sprejela na današnji dopisni seji, pravzaprav pa se je prav v njenem imenu neposredno pred televizijskimi kamerami nastopaško nastavljal očitno največji strokovnjak za medijske zadeve, kar jih premore aktualna vladajoča koalicija, poslanec SDS Branko Grims. Ker pa se je med drugim ta širokoustil tudi, da je pisemska vojna med prvakoma opozicijskih Liberalnih in Socialnih demokratov Antonom Ropom in Borutom Pahorjem dokaz, da nacionalno radiotelevizijo še vedno obvladuje parlamentarna opozicija, je vseeno potrebno reči bobu bob in ugotoviti, da pri sprejemanju nove zakonske podlage za prihodnjo strukturo in delovanje nacionalne radiotelevizije pač ne gre za nikakršno demokratično pojmovanje javne radiotelevizije, pač pa povsem očitno politizacijo domačega medijskega prostora. Ta se kljub očitnim kršitvam zakonodaje, ignoriranjem odločb Ustavnega sodišča in s strani državnih organov povsem eklatantnemu teptanju osnovnih človekovih pravic kaže prav v vsem tem medijskem molku in medijski ignoranci do informacij o gladovno stavkajočih izbrisanih na mejnem prehodu Šentilj.
Medijem notranje lastna sta namreč podvrženost kapitalskim in političnim pritiskom. V primeru nacionalne radiotelevizije naj bi bili sicer prav kapitalski pritiski lastnikov in oglaševalcev omejeni v največji meri. Da temu sicer le ni povsem tako, nas opozarjajo že vedno številčnejši oglasni bloki med nekoč, v nekdanjem in po prepričanju sedanjih oblastnikov totalitarnem režimu, s strani oglasnih vsebin povsem nedotakljivem dnevnoinformativnem programu. Toda ker je nacionalna radiotelevizija javna, kar z drugimi besedami pomeni zgolj to, da naj bi njene stroške v glavnem poravnavala država in sami državljani s plačevanjem obvezne naročnine, je ta pravzaprav idealen teren za merjenje politične moči.
In prav to nam je prav nič prikrito in prav nič med vrsticami nastopaško sporočil koalicijski medijski strokovnjak Branko Grims, čigar mnenje je, da novinarji nacionalne radiotelevizije informacije posredujejo skozi medijska politična očala Liberalne in Socialne demokracije. Tisto, česar pa seveda ni povedal, pač pa je namesto tega stresal puhlice o demokratičnem pojmovanju javne radiotelevizije, pa je želja aktualne koalicije v imenu lastnih političnih koristi sebi podrediti celoten domači medijski prostor. In že kar nekaj časa ni nobena skrivnost, kako in kdaj se bo to zgodilo. Tudi to smo lahko ponovno prebrali v pisnem poročilu iz današnje dopisne seje vlade, ki ga je po službeni dolžnosti hvaležnim medijem dostavilo ministrstvo za kulturo. Prav to namreč že pripravlja novelo zakona o medijih, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, kar pa pravzaprav pomeni, da je ta že pripravljena.
O politizaciji domačega medijskega prostora tako sploh lahko začnemo govoriti na točki, ko se imajo vladajoča koalicija, vlada in podobni polovičarski medijski strokovnjaki, kot je denimo ta nebodigatreba od Branka Grimsa, za poklicane sploh ukvarjati se s tem, kaj da so celovite in objektivne informacije. Demokratično pojmovanje in umevanje tematike bi namreč le predpostavljalo, da se s temi rečmi ukvarjajo sami medijski strokovnjaki in ne politiki, ki medije v prvi vrsti potrebujejo zavoljo lastnega političnega preživetja in ne zaradi neodvisnega in celovitega obveščanja javnosti o njihovih morebitnih dosežkih in celo zablodah.
Kakšno pa že je stanje na domačem medijskem področju, pa dovolj zgovorno ponazarja že medijski molk o dogajanju na gladovni stavki izbrisanih na mejnem prehodu Šentilj. Ne glede na nov zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga bo vladajoča koalicija zaradi veta Državnega sveta gotovo ponovno potrdila na julijski seji Državnega zbora, je namreč golo dejstvo, da domači medijski prostor je in bo tudi v prihodnje ostal pod političnim pritiskom. To je nenazadnje eden od privilegijev ekipe na oblasti. Ne sedanji in ne prejšnji oblasti pa problematika izbrisa, tega administrativnega genocida države Republike Slovenije, ni ravno v čast.
Toda oblast je oblast. In glede na to, kako suvereno namerava sedanja zaorati po domači medijski krajini, vsa ta medijska ustrežljivost in pohlevnost pred kratkoročnimi političnimi interesi vsakokratnih političnih oblastnikov pravzaprav ne preseneča. In ker se pravzaprav na domači medijski krajini z nekaj redkimi izjemami sploh ne da zaslediti nobenih informacij o tem, kaj da se te dni sploh dogaja z gladovno stavkajočimi na mejnem prehodu Šentilj, na stalen in neoviran dostop do celovitih in objektivnih informacij raje kar pozabite.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s politiki podrejenimi domačimi mediji v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>