Sreda, 13. 7. 2005
bruc
Po šestih letih delovanja se Modey Lemon predstavljajo s svojo tretjo ploščo. Ob prvencu smo razmišljali o še enem garažnorockovskem duetu, ki svojo godbo gradi na minimalističnem konceptu medigre med bobni in kitaro. Ob takšnih dvojicah se kar preveč samoumevno zatečemo tudi k bluesovskim referencam, vendar je kleni dvojec iz Pittsburgha že v svojih izhodiščih nakazal veliko mero izvirnih idej, ki so presegale zakoličene meje posameznih žanrskih kodov ... (v celoti ...)
Radio Študent
glasbena redakcija
tolpa bumov
sreda, 13.7.'05, 19h
MODEY LEMON – The Curious City (Birdman/Mute 2005)
*Po šestih letih delovanja se Modey Lemon predstavljajo s svojo tretjo ploščo. Ob prvencu smo razmišljali o še enem garažnorockovskem duetu, ki svojo godbo gradi na minimalističnem konceptu medigre med bobni in kitaro. Ob takšnih dvojicah se kar preveč samoumevno zatečemo tudi k bluesovskim referencam, vendar je kleni dvojec iz Pittsburgha že v svojih izhodiščih nakazal veliko mero izvirnih idej, ki so presegale zakoličene meje posameznih žanrskih kodov. Že na prvih dveh izdelkih je duo nakazal, da se ne misli zadovoljiti z retro principom revitalizacije rockovske zgodovine. S spretnim vključevanjem mooga in sintetizatorjev sta nadgradila zelo suvereno ritemsko linijo bobnov in kitare. S svojim pristopom sta zgradila močan, prepoznaven zvok, ki ju z značilnim punkartističnim robom razlikuje od ustaljene garažnorockovske produkcije. Bobnar Paul Quattrone in kitarist Phil Boyd sta na svoji drugi plošči Thunder + Lightning k sodelovanju povabila tretjega člana Jasona Kirkerja, ki je na več kot polovici komadov poprijel za kitaro in poskrbel tudi za efekte. Slednji so popestrili zgoščeno in temačno rockovsko zvočno celoto. Skupaj z The Apes in The Gris Gris tako Modey Lemon tvorijo pomembno trojico bendov, ki širijo dober glas o glasbenih izdajah založbe Birdman. Ta nas zadnja leta zalaga s številnimi raznovrstnimi in zanimivimi glasbenimi produkti.
Po neutrudnemu koncertiranju na ameriških in tudi evropskih odrih so se Modey Lemon lansko poletje ponovno odpravili v studio. Hvala njihovih živih nastopov se nezadržno širi, bend pa s svojim zadnjim izdelkom The Curious City ponovno dokazuje, da se zelo dobro počuti tudi v studiu. Za produkcijo plošče so poskrbeli kar sami ob pomoči gonilne sile založbe Birdman Davea Katznelsona. Rezultat je zrel izdelek benda, ki je uspel osvojiti samosvoj zvok. Njihovo jedro je prav gotovo bobnarski pristop Paula Quattronea. Zelo svobodne in zgoščene bobnarske linije so bistvena značilnost, ki daje zvoku celote moč, ostrino in temačno vzdušje. Quattrone se je pred Modey Lemon kalil v različnih zasedbah in gojil zelo različne glasbene sloge, kot so jazz, funk in soul, kar je prav gotovo zelo koristilo temu, da je njegovo bobnanje danes tako prepoznavno in izrazito. Seveda se ob njegovem rušilnem močnem udarcu kaj hitro lahko spomnimo na rockovska imena iz šestdesetih, kot sta na primer bobnar Led Zeppelinov John Bonham ali pa Paul Whibley, ki je bobnal pri nekoliko pozabljenem power triu Blue Cheer.
Da ne bo pomote, Modey Lemon vsekakor ne sodijo v okvir bendov, ki bi segali zgolj po preteklih rockovskih vzorcih, temveč s svojim prekaljenim prepletom med kitarskimi riffi, močnim ritmom in psihadeličnimi efekti, ki so posledica sintetizatorjev, klaviatur in mooga, prečka linijo rockovske zgodovine od hardrockovskih elementov 60-ih preko punkovskih variacij 70-ih, 80-ih in grungea 90-ih. Na ta način tvori sodobno psihadelično rockovsko celoto, ki v sebi nosi kal energičnosti in nepredvidljivosti nojza. Prav ti raznorodni vplivi s podloženo punkovsko nabritostjo ločujejo Modey Lemon od povprečja sodobne garažnorockovske tradicionalnosti in opozarjajo, da imamo opraviti z zelo izvirno trojico glasbenikov. Še zlasti je to zaznavno na zadnjem izdelku benda, ki predstavlja zrelo različico njihove ustvarjalnosti. Zvok ni več tako neobrušen in neposreden, kot je bil na Thunder + Lightning, produkcija je namreč bohotna in premišljena. Vokalizacije Phila Boyda so postale veliko bolj melodične, aranžmaji komadov so kompleksnejši in bolj izdelani.
The Curious City je inventivna in hkrati polimorfna plošča. »Bucket Of Butterflies« je otvoritveni komad, ki navdušuje s svojo grunge neposrednostjo, »Sleepwalkers« nas asociativno popelje v sfero fluidnosti kakšnih Suicide, »In Another Land« in »Mr Mercedes« nas pahneta v svet psihadelije, ki se razširja tudi na »Fingers, Drains«. Sledijo tudi bolj umirjeni trenutki, kot je uvod v »In The Cemetery«, vendar se umirjenost kaj hitro prelije v bombastični izbruh. Temačnost liričnega trenutka izstopa tudi na predzadnjem komadu »Countries«.
Vsebinska izraznost besedil ne skriva kritičnega odnosa do sveta, v katerem smo se znašli v sodobnem avtomatizmu globalistične ekspanzije, ki jo vzdržujeta prikrit strah in negotovost. Seveda je izraznost Boydovih besedil spretno zaščitena z ovojnico prispodob in artistične figurativnosti. Na to kaže tudi 16-minutna ekspresija Trapped Rabbits, ki zaključi ploščo. Prestrašeni zajci, ki jih vidimo tudi v velikem planu naslovnice, opazujejo prometno zmedo na cesti proti živobarvnemu, psihadeličnemu ozadju velemesta. Predstavljajo metaforo za svet, v katerem živimo. Komad je podložen z močnim repetitivnim bobnom, prebadajočimi kitarskimi in sintetizatorskimi zvoki ter gromko basovsko linijo. Konceptualno zaokroži celoto zvočne podobe The Curious Cityja, žal pa ga zaradi dolžine plošče in časovno omejenega termina Tolpe bumov danes ne bomo slišali.
Sinteza rockovske tradicije in sodobnosti je pri Modey Lemon iz plošče v ploščo kompaktnejša in tudi mogočnejša. Navdušuje dejstvo, da se vam še vedno splača tvegati in jih poslušati, čim bolj glasno.
Pripravil Brane
Komentarji
komentiraj >>