Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Torek, 19. 7. ´05, 19h: METTHEW HERBERT – Plat Du Jour (2005, Accidental) (2667 bralcev)
Torek, 19. 7. 2005
juREm



Ko se je pred časom v mojih mislih počasi začela naseljevati ideja, da se v elektronski glasbi preprosto nič več ne dogaja, je bila ena od rešilnih bilk, ki so mi ponovno vdahnile vero v kreativnost elektronike, tudi naš omiljeni Anglež Matthew Herbert. Njegovi manifesti in ortodoksne studijske strategije so navidezno prazne ritmične konstrukte na novo napolnile s pomenom in celo s politično vrednostjo, kar dokazuje predvsem njegov novi album Plat Du Jour. Seveda so bile tudi Herbertove prejšnje plošče na nek način ideološke izjave, ki pa so bile strogo usmerjene v raziskovanje narave elektronskega in akustičnega zvoka ter širjenje obzorij sodobnih studijskih praks. Z njimi je londonski producent preprosto izpolnjeval zahteve, ki si jih je postavil s svojimi nenavadnimi snemalnimi zapovedmi in prepovedmi, ki mu na primer niso dovoljevale uporabe elektronsko ustvarjenih zvokov ali pa dvakratne uporabe enega in istega sempla... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT
TOLPA BUMOV
TOREK, 19. JULIJ 2005 OB 19:00 URI

METTHEW HERBERT – Plat Du Jour (2005, Accidental)

*Ko se je pred časom v mojih mislih počasi začela naseljevati ideja, da se v elektronski glasbi preprosto nič več ne dogaja, je bila ena od rešilnih bilk, ki so mi ponovno vdahnile vero v kreativnost elektronike, tudi naš omiljeni Anglež Matthew Herbert. Njegovi manifesti in ortodoksne studijske strategije so navidezno prazne ritmične konstrukte na novo napolnile s pomenom in celo s politično vrednostjo, kar dokazuje predvsem njegov novi album Plat Du Jour. Seveda so bile tudi Herbertove prejšnje plošče na nek način ideološke izjave, ki pa so bile strogo usmerjene v raziskovanje narave elektronskega in akustičnega zvoka ter širjenje obzorij sodobnih studijskih praks. Z njimi je londonski producent preprosto izpolnjeval zahteve, ki si jih je postavil s svojimi nenavadnimi snemalnimi zapovedmi in prepovedmi, ki mu na primer niso dovoljevale uporabe elektronsko ustvarjenih zvokov ali pa dvakratne uporabe enega in istega sempla.

Plat Du Jour tem pravilom še vedno zvesto sledi, le da se je na plošči pojavila tudi močna ideološka izjava, pojasnjena in razložena predvsem v spremljevalnih besedilih, ki zvokom na cedejki šele dodajo pravi pomen. Brez Herbertovih objasnil, opisovanja poteka snemanja in pa navajanja osebnih razlogov za snemanje tega albuma bi se zvoki zdeli kot ena od njegovih povsem običajnih plošč, ki so v veliki meri sestavljene iz terenskih posnetkov ter drobnih zvokov, ki jih je Herbert »nabral« okoli svoje hiše. Tudi Plat Du Jour je sestavljena iz takšnih materialov, le da ne gre za naključne zvočne vtise, ampak za ciljno snemanje objektov, ki so bili skrbno izbrani in zaigrani v maniri pravih instrumentov, s pravimi jazzovskimi glasbeniki, ki jih je na koncu v celoto zmiksal maestro Herbert.

Njegova tokratna preokupacija je, ne boste verjeli, hrana, natančneje vse, kar se dogaja okrog hrane, prehrambene industrije, izkoriščanja kmetovalcev v tretjem svetu, ignorance velikih korporacij, uničevanja naravnih virov ter izpodrivanja avtohtonih produktov in ljudi, ki se z njimi ukvarjajo. Herbert je začel projekt snovati že pred nekaj leti, ko je tudi sam spremenil svoje prehrambene navade in se poglobil v drobni tisk na produktih, ki jih dobimo v velikih supermarketih. Rezultat je kampanja osveščanja, ki opozarja na vse nevarnosti »nadzvočnega« prehranjevanja novodobnih generacij, ki se bodo zaradi lastnih zablod in zablod prehrambene industrije znašli v velikih težavah. Omeji pa se ne le na hrano, ampak tudi na ostale naravne vire, kot sta recimo nafta in tobak. Z njima namreč podpiramo prav tisti kapitalizem, za katerega mislimo, da nikoli ni stopil v našo zavest in proti kateremu smo se vedno bojevali. S tem, ko uporabljamo letalske lete in kadimo cigarete, pravzaprav delamo veliko škodo vsemu svobodomiselnemu svetu in pravzaprav pljuvamo v lastno skledo. Herbert se je na primer odločil, da ne bo več letel, ampak bo uporabljal druge transportne možnosti, ki ga bodo približale lokalnim kulturam držav, kjer nastopa. Koncerte in didžejanja bo omejil na štiri mesece v letu, ostalih osem pa bo posvetil izključno glasbi. To je le del njegovega novega manifesta, ki pa se odraža tudi s posnetki na plošči Plat Du Jour, ki so bili narejeni izključno s pomočjo hrane in pa embalaže, v katero je zavita. Snemal je na primer s pomočjo embalaže supermarketov Tesco, semplal je pokanje žvečilnih gumijev, kokodakanje piščancev na ogromni rejniški farmi, škripanje arašidov, zvok kuhanja kave in tako naprej in tako naprej. Vsi zvočni viri so podrobno opisani na njegovi internetni strani, skupaj s hranljivimi vrednostmi hrane, ki se je znašla pred mikrofonom. Na tej statistiki, ki je tudi slikovno dobro dokumentirana, so vidne tudi vse podrobnosti glede konzervansov, maščob, soli in sladkorjev, ki jih vsak dan zaužijemo skupaj s hrano. Herbert se zdi zaradi stanja resnično ogorčen, zato se zdi, da se mu je v album zdelo vredno vložiti še toliko več dela. Pripravljal ga je približno tri leta, samega studijskega dela pa je bilo za dobrih šest mesecev. Rezultat je malce manj ritmičen kot njegove ostale plošče, še vseeno pa takoj ugotovimo, da gre za Herberta, saj pri celi stvari ohrani tudi dovolj godbenega humorja ter ironije.

Mogoče plošča ni eden od njegovih najbolj briljantnih izdelkov, vsekakor pa sodi med njegove najmočnejše izjave, ki se jih je do sedaj nabrala že cela vrsta. Poslušamo torej še en prelomni izdelek producenta, ki je v zadnjih letih že ničkolikokrat pokazal, kako je mogoče biti kreativen na več nivojih in z nešteto različnimi sredstvi. In kot kaže, mu navdiha še zdaleč ne bo zmanjkalo. Iz plošče Plat Du Jour bomo poslušali naslednje komade: The Truncated Life Of A Modern Industrialised Chicken, These branded Waters, Pigs In Shit, An Empire Of Coffee, Celebrity, Hidden Sugars, An Apple A Day, White Bread - Brown Bread, Fatter Slimmer – Faster Slower, ter The Final Meal Of Stacey Lawton. Uživajte v terenski zvočni mineštri in seveda jejte zdravo ter domačo hrano!!!

Pripravil juRE:m


Komentarji
komentiraj >>