Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
off info (3881 bralcev)
Petek, 13. 9. 2002
tomazza



Današnjih pet veličastnih:
.... Evropska unija: »Irak mora nemudoma izpolniti sklepe Združenih narodov« ...
... Bush mlajši: »Če bo Irak še naprej izzival, je posredovanje neizogibno,«
... Vojislav Koštunica: »Svet mora razumeti, da v Jugoslaviji možnosti za avtoritarni režim ni več.«
... Joško Joras: »Postal bom predsednik Slovenije«
... Milan Kučan: »Globalni kapitalizem je postal sila, ki vpliva na politične odločitve.«

OFF NAPOVEDNIK PETEK TRINAJSTI 09. 2002
PODLAGA: CD 1

Strokovnjaki morskih opazovalnic na severnem Jadranu so zamudnim dopustnikom sporočili radostno vest. Kdor se bo namreč odločil za počitnice na severnem Jadranu odločil v septembru, je potegnil potezo iztekajočega se poletja. Užival bo v kristalno čisti vodi, kajti sluzenje morja je namreč le še poletno oddaljeni spomin.

Premierskega prispevka Janeza Drnovška in Ivice Račana k urejanju ekoloških razmer v Piranskem zalivu sicer strokovnjaki za usedline na morskem dnu ne omenjajo, dejstvo pa je, da je usedlin – od kar se je prenehala slovensko-hrvaška ribiška burka po severnem Adrianskem morju – manj.

Sluz po Piranskem zalivu pa lahko odslej dvigujete predvsem virtualno. Če želite dokončno opraviti s slovensko neperspektivno dejavnostjo morskega ribolova, na spletu poiščite igrico Piran Baywatch. Dodeljena vam bo vloga hrvaških Davidov Haseelhoffov in Pamel Anderson, v kateri lahko brez veliko truda dokončno pokončate slovensko ribiško floto.


OFF PROGRAM PETEK TRINAJSTI 09. 2002

Tudi na današnji dan petek 13., ko se nadaljuje 57. Generalna skpščina Združenih narodov v New Yorku, se ves svet še vedno ni prav nič odmaknil od grozeče nevarnosti nove svetovne vojne. Po včerajšnjem besednem rožljanju z orožjem Georga Busha mlajšega, na katerega so se s silovitimi izlivi patriotskih čustev odzvali tako republikanski kot demokratski kongresniki ameriškega kongresa, so danes k besedi pripustili še vse druge politične drugorazredneže.

Med prvimi se je tako oglasila sicer do Iraka politično neenotna Evropska unija. Da se edini brezpogojni ameriški zavezniki Britanci vseeno ne bi počutili preveč izločene, je po mizi udaril tudi predsedujoči Evropski uniji, danski premier Anders Fogh Rasmussen. Irak je tako brezpogojno pozval k izpolnitvi sklepov Varnostnega sveta Združenih narodov. Ti med drugim zahtevajo, da mora Irak inšpektorjem za nadzor nad orožjem zagotoviti brezpogojen vstop v državo in neoviran dostop do morebitnih produkcijskih obratov orožja za množično uničevanje. Kot pravi politični drugorazrednež pa se predsedujoči Evropski uniji, seveda ni neposredno dotaknil k vojni hujskajočega govora tudi po ugotovitvi današnjega Dela ameriškega vladarja sveta Georga Busha mlajšega.

Nad daljne-vzhodnimi vojaškimi ambicijami svojega predsednika pa so vse manj navdušeni tudi v ameriškem kongresu. Amerika sicer že je največja, najmočnejša in najbolj demokratična država na svetu. V to v kongresu ne dvomijo, senca dvoma pa jih le razjeda ob morebitnim enostranskim posegom proti Iraku. Demokratska večina se tako raje oklepa politično previdnejšega stališča, ki je trenutno, da odločitev o preventivni vojaški operaciji še ni bila dokončno sprejeta.

Na načrtovano ameriško vojaško preventivo proti iraškemu trnu v peti ameriških naftnih interesov pa so se odzvali tudi v Iraku. Tamkajšnji patrioti so tako trdno odločeni, da bodo Združene države Amerike plačale visoko ceno, ker Irak ne bo tako lahek plen, kot pričakujejo ameriški avanturisti in njihovi britanski podložniki. Do globalne varnosti neodgovornega Busha pa iz Bagdada opozarjajo, da bi morebitni ameriški napad, razplamtel celotno regijo.

Kako ne povzročiti, da bi se po arabskih deželah razplamtela vojna vihra, pa je danes na ministrski ravni v New Yorku razpravljalo pet stalnih članic varnostnega sveta. Ameriški zunanji sekretar Collin Powell se je tako na pol uradno sestal z britanskim, kitajskim, francoskim in ruskim kolegom. Ta sestanek je tako prvi plod ameriškega izsiljevanja, da morajo Združeni narodi pripraviti novo resolucijo, s katero bi Irak prisilili k razoroževanju. Celo ameriški diplomati pa priznavajo, da resolucija najverjetneje ne bo gotova npred koncem tega meseca. Usoda sveta pa tako ostaja trdno v rokah peščice največjih in najmočnejših držav.

Afganistanski predsednik Kabula in bližje okolice Hamid Karzaj pa je v govoru generalni skupščini Združenih narodov najbogatejše države sveta obtožil za zavlačevanje pri obljubljeni mednarodni finančni pomoči za Afganistan. Od obljubljenih 4,5 milijarde ameriških dolarjev pomoči iz donatorske konference v Tokiju, jih je do zdaj hriboviti Afganistan videl le malo. To po njegovih besedah še dodatno destabilizira že tako nestabilno državo. Na kupu zbrane politične mogotce je tako konkretno pozval, da naj svoje obljube čimprej konkretizirajo. In to z gotovino, da ne bo pomote.

Da ne bi bilo kake pomote, da je Al Kaida ostanek zgodovine, pa se je spet po televiziji oglasil tudi Mula Mohamed Omar, vrhovni verski voditelj afganistanskih talibov. Ti bodo nadaljevali svoj boj, dokler Afganistan ne bo spet osvobojen in bodo islamski nauki spet vzpostavljeni. Televizija Al Džazira tudi tokrat ni pojasnila, kako je prišla do televiziji všečnega posnetka nekoč vrhovnega verskega bradača v Afganistanu.

Svoj boj pa nadaljuje tudi ne z gotovino in ne z resolucijami varnostnega sveta obremenjeni Izrael. Začrtan vojaški cilj je stvaritev velike države Izrael od reke Jordan do sredozemskega morja. Izraelska vojska je tako z več deset tanki, oklepnimi vozili in buldožerji včeraj ponoči vdrla v nekdaj avtonomno palestinsko mesto Rafa na jugu Gaze. Akcijo so podprli tudi s helikopterji, končna bilanca pa že običajna. Med operacijo je bil ubit en Palestinec, osem jih je bilo ranjenih, brez strehe nad glavo pa je spet ostalo, kar nekaj palestinskih duš.

Medtem ko se Janez Drnovšek druži s ruskim predsedniškim vladarjem Vladimirjem Putinom v njegovi letni rezidenci v Soči na Črnem morju, pa se nesojeni predsedniški kandidat Dimitrij Rupel in predsednik v odhodu Milan Kučan ob kanapejčkih in napitkih pomenkujeta z ostalo svetovno politično elito v New Yorku. Na nevtralnih ameriških tleh je Dimitriju nekako le uspelo zgladiti spore s hrvaškim kolegom Toninom Piculo, da pa smo balkanci še vedno največji kolegi tudi na diplomatskem področju pa dokazuje njegovo današnje srečanje še z kolegom iz Srbije, pardon Jugoslavije, Goranom Svilanovićem.

Predsedniški legendi Milanu Kučanu pa se že kar očitno preveč toži po prvi ligi svetovnih politikov. Nekoliko že naveličani njegovega poslavljanja povejmo, da se je tokrat s posebnim govorom poslovil še pred Generalno skupščino. Oba cveta slovenske politike pa tudi tokrat nista mogla skriti svoje klečeplazne naklonjenosti do vojaškega uveljavljanja ameriškkih naftnih interesov. Mogoče pa bovseeno kaj boljše, ko bo predsednik Slovenije postal politično osamljeni, pa zato kulturno podprti branik slovenske južne meje Joško Joras, ki je danes napovedal svojo kandidaturo na vse bolj bližajočim se predsedniških volitvah. Joškota za predsednika!

(Tomaž Z:/produkcija APR 2002)




Komentarji
komentiraj >>