Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
GESUALDO BUFALINO: GOVORICA OKUŽEVALCA (3469 bralcev)
Sreda, 20. 7. 2005
kristinas



Klikni za veliko sliko: Roman Govorica okuževalca Gesualda Bufalina, ki je v preteklem letu izšel pri Študentski založbi, nam ponuja redko priložnost vpogleda v sicilijansko literarno tradicijo, ki je od nekdaj v precejšnji meri prispevala k italijanski književni produkciji. Roman, ki je bil zasnovan že leta 1951 in dokončan v začetku sedemdesetih let, je po desetletju revidiranj končno izšel leta 1981 in s svojo slogovno izbrušenostjo navdušil literarne kritike.


Klikni za veliko sliko: Bufalinovo avtorsko pisavo zaznamuje izrazita osebna izkušnja. Pisatelj se s svojimi deli vedno znova vrača v preteklost Sicilije in s tem tudi v čas lastne mladosti. Iz pozabe spomina skuša priklicati drobce nostalgične preteklosti in jih z zapisom zavezati večnosti.


Govorica okuževalca je intimna prvoosebna pripoved za tuberkulozo obolelega vojaka, sicer pisateljevega alter-ega, postavljena v čas po drugi svetovni vojni. Prizorišče dogajanja je sicilijanski sanatorij »Trdnjava«, kjer se zdravijo jetični veterani druge svetovne vojne. Roman, ki izrisuje tri temeljne literarne motive: ljubezen, življenje in smrt, je v središče romanesknega dogajanja vpletel tri osebe: že omenjenega glavnega junaka, primarija Mariana in bolnico Marto. Ob njihovi zgodbi pa se bralec obrobno seznani še z nekaterimi drugimi pacienti sanatorija, ki s svojimi usodami ključno zaznamujejo nadaljnje življenje glavnega junaka.


Sanatorij, ki ga pisatelj opiše kot prizorišče izsušenih postav in brezkrvnih telesnih lupin, nudi ozadje za razplet pretresljive ljubezenske zgodbe, ki se odvije med glavnim junakom in bolnico Marto. Ljubezen, ki je že od vsega začetka bolj ljubezen besed kot dejanj, je hkrati ljubezen dveh, ki nista v enakovrednem položaju. Glavni junak namreč ozdravi, medtem ko Marta po njunem kratkem potovanju umre. Zavedanje, da je njuna ljubezen od vsega začetka hkrati tudi že pretekla, saj v sebi nosi prisotnost skorajšnje smrtnosti, v njuno zavest na prvo mesto postavlja telo. Glavni lik je tako bolj kot v Martino dušo zaljubljen v njene: »izpljunke, solze, izcedke, v njena zmagoslavna pljuvanja krvi«, saj je telo tisto, ki daje občutek še prisotnosti.


Junakova samospraševanja pa poraja tudi njegova ozdravitev. Nikoli končana igra vstopanja in izstopanja iz smrti oziroma zavest o smrti, je hkrati pomenila razvrednotenje življenja in samospraševanje o preteklosti. Po drugi strani pa je ozdravljenje v njem vžgalo občutek krivde, zakaj je bil on med redkimi izbranimi in zavest, da bo za ceno življenja do konca svojih dni nosil s seboj grozljivo izkušnjo smrtnosti.


V romanu Govorica Okuževalca se jezik proze staplja z liričnostjo poezije. Bufalinov jezik je zavestno zapisan kot besedna igra poraja neskončno nizanje besed, ki jih avtor izbira glede na zvok, barvo in ekspresivni naboj. Roman, pisan v monološki govorici glavnega junaka, z redkimi verbalnimi posegi drugih likov, se pogosto navezuje na literarno tradicijo, še posebej na Danteja, Biblijo in antične mite. Vzdušje, ki ga avtor ustvarja z dekadenčnimi motivi in posamezno nizanje prizorov v romanu pa spominjata na film noir.


Čeprav je roman v izvirnem jeziku izšel že pred 14. leti, na literarno prizorišče prinaša svežino. Danes je namreč takšno mojstrenje in poigravanje z jezikom v literaturi prej izjema kot pravilo. Bufalinova pretanjena in lirična literarna govorica, ki dokazuje, da je mogoče preseči mejo med prozo in poezijo, je prava poslastica za literarne sladokusce in vse tiste, ki ste se že naveličali prozaičnosti vsakdana.

Z romaneskno govorico se je okužila Kristina Sluga


Komentarji
komentiraj >>