Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 24. 7. ´05, 19h: KONONO No.1: CONGOTRONICS (Crammed Disc, 2004) (3522 bralcev)
Nedelja, 24. 7. 2005
zoranp



Nekje čisto na koncu lanskega leta se je pojavil album z naslovom »Congotronics«. Vseboval je posnetke skupine Konono No.1.. Konono No.1 so s tem albumom ofenzivno zavzeli lestvice, koncertne odre in prodajalne plošč. Od januarja do maja letos so suvereno kraljevali med 20 najbolj cenjenimi albumi po izboru evropskih kritikov na World Music Charts Europe, od aprila letos, po izidu albuma tudi v Angliji, pa še niso sestopili z najvišjih mest lestvice, ki jo trgovina založbe Stern's Music v Londonu oblikuje na podlagi mesečnega zanimanja kupcev za posamezen afriški album. Medtem so tudi obilno koncertirali, pa ne samo po Evropi. A Konono No.1 so dejansko stari že 25 let, a so danes zagotovo predstavniki enega izmed najbolj sodobnih pristopov v afriški popularni godbi. Zato se upravičeno sprašujete: »O čem oziroma o kom pravzaprav govorimo?« (v celoti ...)
Tolpa bumov nedelja, 24. 7. 2005
19.00–19.50
KONONO No.1: »CONGOTRONICS« (Crammed Disc, 2004)

*Najprej naj pojasnim zmedo, ki se kar vztrajno pojavlja v zvezi s poimenovanjem tega albuma že vse od njegove pojavitve tam v prvi četrtini letošnjega leta.
Legendarna belgijska založba Crammed Discs si je nekje konec minulega leta izmislila, da bo pod skupnim nazivom »Congotronics« izdajala novo serijo albumov, katerih vsebina bo odražala aktualno dogajanje na glasbenih prizoriščih v predmestjih Kinshase. Takoj so napovedali tri albume: prvi »Congotronics 1« naj bi bil »Konono No.1«, »Congotronics 2« naj bi izšel z naslovom »Buzz'n'Rumble from the Urb'n'Jungle« in vseboval zbirko posnetkov različnih neuveljavljenih izvajalcev iz Kinshase, »Congotronics 3« pa ob napovedi ni imel še niti definirane vsebine. Nekje čisto na koncu lanskega leta – v širši javnosti pa uradno šele v februarju - se je potem pojavil prvi napovedani album, ki je vseboval posnetke skupine Konono No.1, njegov naslov pa je bil samo »Congotronics«. A na njegovem ovitku je še vedno mogoče prebrati tudi napoved omenjene serije s prej omenjenimi vsebinami. No, po mojem vedenju se do zdaj glede tega še ni zgodilo nič oprijemljivega; razen, da se je v površnem razumevanju napovedi pojavila zmešnjava glede tega, kaj je bend in kaj je naslov albuma. Mogoče se ni zgodilo ničesar tudi zato, ker so Konono No.1 s tem albumom ofenzivno zavzeli lestvice, koncertne odre in prodajalne plošč. Od januarja do maja letos so suvereno kraljevali med 20 najbolj cenjenimi albumi po izboru evropskih kritikov na World Music Charts Europe, od aprila letos, po izidu albuma tudi v Angliji, pa še niso sestopili z najvišjih mest lestvice, ki jo trgovina založbe Stern's Music v Londonu oblikuje na podlagi mesečnega zanimanja kupcev za posamezni afriški album. Medtem so tudi obilno koncertirali, pa ne samo po Evropi, čeprav prav tu 1. avgusta na festivalu v avstrijskem Kremsu zaključujejo obilno poletno evropsko turnejo, katere del jih je in jih še bo popeljal tudi po Italiji, nocoj pa imajo koncert v Parizu.

O čem oziroma o kom pravzaprav govorimo?

Ko pobrskamo za odgovorom na to vprašanje, naletimo takoj na presenečenje. Konono No.1 so dejansko stari že 25 let. Takrat jih je še v svojem domačem okolju ustanovil Mawangu Mingiedi, eden najbolj cenjenih še živečih mojstrov igranja na likembe', tradicionalno glasbilo v izvedbi, kakršno poznajo v tem delu Afrike in ki ga v drugih predelih tega kontinenta poznamo pod drugimi imeni, npr. sanza, m'bira, ipd., po angleškem poimenovanju pa vse te nazive slovenimo v »palčni klavir«. Že od vsega začetka je bil to nekakšen mali orkester, ki je uporabljal samo različice »likembe'ja« in različna tolkala. Seveda pa so se v vseh teh letih njegovi člani, zbrani okrog Mingiedija, menjavali. S časom, novimi izraznimi sredstvi in okoljem pa se je spreminjal tudi izvorni akustični zvok skupine. Mingiedi in izvorna postava Konono No.1 namreč prihajata iz predela, ki leži na angolski strani meje med omenjeno državo in DR Kongom. Zato je njihova glasba marsikaj dolgovala tradicijam iz tega okolja; še posebej ritualni glasbi kulture Bazombo. Ne glede na to, da so se pozneje preselili v kongoleško prestolnico Kinshaso, so to izvorno glasbeno osnovo ohranili, nadgradili pa so jo s sodobnimi pripomočki. Tako danes, ko poslušamo Konono No.1, poslušamo – grobo rečeno – ansambel elektrificiranih likembe'jev. Dejansko pa gre za bolj sofisticiran pristop.

Mingiedi je zbral okoli sebe mlajšo ekipo, ki je že pred tem na ulicah kinšaskih predmestij posrkala v svojo zavest sodobne zvoke in marsikaj od sodobne tehnologije. Bolje, njenih ostankov, ki so se nabirali ob cestah in po smetiščih, in so bili mladičem zato dostopni. Iz teh ostankov – predvsem starih avtomobilskih delov in delov električnih strojev, magnetov, žic, ipd. – so ročno izdelali mikrofone in ostalo električno opremo, nanje priklopili tri različno uglašene likembe'je, jih obdali s štirimi ali petimi tolkalci, ki uporabljajo tako tradicionalna glasbila kot tudi za ustvarjanje ritma in zvoka priročne predmete iz okolice (ponve, druge posode, kovinske dele avtomobilov, ipd.), jim dodali petje in na koncertih še plesalce, vse skupaj pa nadgradili s »sound systemom«, katerega bistveni del je prastari megafon, ki naj bi izviral še iz kolonialnega časa. Tako nekako zvenijo tudi na posnetkih na svojem prvem nam dostopnem albumu »Congotronics«. Ta je - razen enega samega posnetka in nekaj dodatne studijske obdelave – nastal v Kinshasi.

Sedem dokaj svežih posnetkov vsebuje; šest jih boste v nadaljevanju slišali v celoti. In slišali boste glede na dosedanje poznavanje kongoleške popularne godbe res ekscentričen, a po izvedbeni plati izvrsten ansambel, ki je v svoj prepoznaven zvok uspel združiti »ekstatiko« tradicije s prijemi najbolj aktualnih suburbanih glasbenih praks. Po odmerkih afriškega rapa, ki smo jih bili nekaj že deležni, so Konono No.1 zagotovo predstavniki še enega nadvse sodobnega ustvarjalnega izziva. In predvsem: album »Congotronics« ob vsebini silno ustreznem naslovu prepriča predvsem z njo; z gosto tekočim zvočnim tokom, prepletenim s številnimi domislicami, ki v svoji silovitosti ne popusti od začetka do konca. Zato ne čudi, da je ta zvočna informacija takoj in tako obilno pritegnila pozornost na vseh ravneh njene percepcije, ter da se navdušenje nad Konono No.1 nadaljuje tudi to poletje.

Zoran Pistotnik


Komentarji
komentiraj >>

Re: Nedelja, 24.7.´05, 19h: KONONO No.1: CONGOTRONICS (Crammed Disc, 2004)
Miro [24/07/2005]

Zdravo. Med odmorom pred nastopom Shibusashirasu na letosnji D.godbi se je vrtela sijajna energija, no in sedaj koncno vem, kateri "vrag" je prihajal iz zvocnikov tistega vecera. Hvala in LP.
odgovori >>