Ponedeljek, 12. 9. 2005
Maja Smrekar
V okviru festivala Beograd – Ljubljana Express se je v četrtek otvorila štiri dni trajajoča razstava dveh srbskih umetnikov mlajše generacije Dejana Kaludjerovića in Dorijana Kolundžije, ki je potekala v nekdanji galeriji InterArt na Bregu 2. Skozi raziskavo evolucije moderne revolucionarne ikone pri enem in vprašanja podvajanja podob in podajanja njihove resničnosti pri drugem avtorju, je tematizirala je sociološko problematiko.
V okviru festivala Beograd – Ljubljana Express se je v četrtek otvorila štiri dni trajajoča razstava dveh srbskih umetnikov mlajše generacije Dejana Kaludjerovića in Dorijana Kolundžije, ki je potekala v nekdanji galeriji InterArt na Bregu 2. Skozi raziskavo evolucije moderne revolucionarne ikone pri enem in vprašanja podvajanja podob in podajanja njihove resničnosti pri drugem avtorju, je tematizirala je sociološko problematiko.
Video delo »Keine Angst vor kleinen Tieren« Dejana Kaludjerovića prikazuje kopijo situacije na fotografiji v reviji Burda iz leta 1980, na kateri trije otroci za potrebe oglaševalske industrije pozirajo pred kamero. Tako avtor kritizira in problematizira kontekst potrošniške družbe, ki je znotraj aparata množične proizvodnje pripravljena izkoriščati celo otroke.
Originalno podobo, ki je bila narejena leta 1980, podvaja kompozicija treh otrok, ki z enakimi gestami pozirajo pred fotografijo iz Burde. Podoba na nek način deluje morda celo nedolžno vendar se gledalec kar ne more znebiti občutka, ki ga navaja na pomisleke o spornosti gestikulacije, ki jo prikazujejo otroci na fotografiji. Tako projekcija fotografije na steni galerije na eni strani odpira vprašanja, ki so bila najverjetneje aktualna tako pred petindvajsetimi leti, kot so danes. Vendar pa avtor skozi omenjeno podvojeno kompozicijo nakazuje možnost ponavljanja enakih socioloških gest znotraj vsebolj agresivnega kapitalizma.
Tako spremembe znotraj konteksta potrošniške družbe v današnjem času na več nivojih dopuščajo nove možne interpretacije. Prav gotovo je bilo branje takšne podobe v času, ko je ta nastala drugačno kot je danes. V današnjem času ob takšni fotografiji skozi pomislek na temo problematike množične proizvodnje gledalca prešine misel o problematiki raznoraznih zlorab, ki jih je morda danes več kot v preteklosti in so morebitna posledica te iste družbe. Tako tudi naslov, ki v slovenskem prevodu pomeni »Brez strahu pred malimi živalmi» ustvarja večplasten pomen, ki ponuja tovrstne asociacije.
Kaludjerović s pričujočim delom, ki je projicirano na steno v temnem prostoru brez zvoka želi po prvem vtisu bežnih, a pomembnih asociacij spodbuditi tudi k vseskozi aktualni temi sodobnega trenutka. K razmišljanju o kredibilnosti podobe v času novih medijev ter o tem, kako daleč gre oglaševalska agencija v potrebi in želji po temu, da privleče kupca in v njemu vzbudi zanimanje za izdelek. S tem hkrati skozi kontekst več možnih realnosti, ki se dogajajo za to podobo, odpira možnost mnogih interpretacij.
Dorijan Kolundžija se ukvarja s podobno problematiko. Za razliko od Kaludjerovića upodablja portret znanega Che Guevare. Video je upodobljen po formi optične iluzije in sicer tako, da je sestavljen iz več manjših ekranov, skozi katere se šele čez čas podoba poveže v smiselno celoto. Takrat zagledamo portret znanega revolucionarja. S tem avtor izpostavlja spreminjanje podobe nekega zgodovinskega lika skozi podobe njegovega pojavljanja v medijih. Tako je skozi konstantno ponavljajoče se pojavljanje v javnosti skozi podobe, bodisi resnične, ali pa reproduktivne, Che pridobil status dobrotnika, ki se skozi formo globalne pop kulture širi po vsem svetu. Drugo steno zapolnjuje projekcija, s formalno enakim izhodiščem, ki prikazuje podobo Tita. Tako se takoj seveda vzpostavi analogija dveh levičarskih dobrotnikov in zaščitnikov naroda, ki sta preko banalnih produktov množične kulture pridobila status pop ikone.
Oba avtorja poskušata z uporabo večplastnih vizualnih in konceptualnih principov na več različnih ravneh vzpostaviti zanimiv in kritičen diskurz z gledalcem. Tako se artikulirajo nove možne teme, ki zadevajo in nagovarjajo širšo družbo. Živimo namreč v času, ko smo vsi enako nagnjeni h konzumiranju raznoraznih podob. Tako je vprašanje o njihovi resničnosti skozi različne percepcije znotraj trenutnega časa in prostora vsekakor aktualno. V času množičnih vizualnih medijev smo kot gledalci namreč očitno žrtve mnogih manipulacij. Skozi navidezno svobodo v kateri živimo, zgubljamo smisel za realnost, ki je skozi vizualno podobo in večplastna sporočila množične pop kulture in oglaševalske industrije vsebolj vprašljiva.
Z vlakom Ljubljana Beograd Express se je zapeljala Maja Smrekar.
Komentarji
komentiraj >>