»Eudiamonija« je plesni prvenec Mojce Klemenčič, ki je nastal v produkciji kulturno-umetniškega društva C3. Premiero je dočakal v sredo zvečer v Plesnem teatru Ljubljana. Skupini iztočnico za umetniška dela ponuja prostor, ki pa ga prepleta z različnimi mediji. Mladim ustvarjalcem ni tuja arhitektura, glasba, film, ples fotografija ali film in od leta 2000 raziskujejo različne umetniške izraze. Končni izdelek ne izpade kot plod dela neizkušenih mladincev, temveč kot dodelana celota.
»Eudiamonija« je plesni prvenec Mojce Klemenčič, ki je nastal v produkciji kulturno-umetniškega društva C3. Premiero je dočakal v sredo zvečer v Plesnem teatru Ljubljana. Skupini iztočnico za umetniška dela ponuja prostor, ki pa ga prepleta z različnimi mediji. Mladim ustvarjalcem ni tuja arhitektura, glasba, film, ples fotografija ali film in od leta 2000 raziskujejo različne umetniške izraze. Končni izdelek ne izpade kot plod dela neizkušenih mladincev, temveč kot dodelana celota.
Eudiamonija je tudi filozofski pojem, s katerim je Aristotel razlagal cilj, ki ga poskuša doseči človek in naj bi mu zagotavljal srečno življenje. Ta naj bi bil enoten vsem ljudem. Način, s katerim človek izpolni željo po takem srečnem življenju, je družbi koristen. Prav tako kot človek neprestano išče pot do boljšega in srečnejšega življenja, tako šest plesalk v plesni predstavi »Eudiamonija« potuje, išče in spoznava.
Iztočnico za predstavo naj bi ponudil grški mit o grozljivih gorgonah. Meduzo, najslavnejšo izmed gorgon, je postopoma uničil lepotni ideal. Ko je bila še lepa, je samovšečno primerjala svoje lase z Ateninimi in za kazen je postala pošastna spaka, njene oči pa so vsakogar spremenile v kamen. Meduza je umrla zaradi Perzejevega ščita, ki je služil kot ogledalo, v katerem je Meduza ujela svoj smrtonosni pogled.
Ogledalo - kot resnica ali past?! Grožnja ali lepota? Prav ogledalo je bil najmočnejši motiv predstave, ki se je odseval tako v rekvizitih in svetlobi, kot tudi v koreografiji.
Glede na to, kakšen simbol je lahko ogledalo in kaj je bila iztočnica, so dekleta premalo izkoristila svoje zmožnosti ali pa svojega sporočila niso dovolj uspešno podale gledalcem. Enostavno se nas dekleta niso dotaknila. Prav zaradi tega slabo uro trajajoča izpade na nekaterih delih razvlečena. Očitno se kaže pomanjkanje jasne usmeritve, ki bi dekleta tudi idejno gnala naprej. Sicer dodelani plesni prehodi med soli in dueti tako kljub dodelanosti izpadejo prisiljeni in nejasni.
Vidno je, da so plesalke vložile veliko časa in energije v raziskovanje plesnega materiala. Vsaka od plesalk ima tudi vidne zametke svojega stila, ki jim ga koreografinja dopušča. Rekvizite, kot so ogledala, stol in cev so uporabile na sto in en način. Eden od izstopajočih momentov predstave je prav odločen in izpopolnjen ples Petre Sovilj s stolom. Kljub temu pa jih ples ni odpeljal dovolj daleč, da bi gledalci začutili celotno idejo. Morda bi lahko ustvarjalci lažje našli pot do gledalcev, če bi jasno izrazili smer, ki jih je vodila in napolnila vso njihovo plesno iskanje.
Eudiamonijo je poskušala najti Tamara.
Komentarji
komentiraj >> Re: ISKANJE EUDIAMONIJE
BB [15/09/2005]
dovolil bi si samo popraviti ime; s stolom je plesala Špela Kramar.
LP
odgovori >>
Re: ISKANJE EUDIAMONIJE
rok [16/03/2006]
ful je dobr plesala špela namreč
odgovori >>