Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
METELKOVA – NJENA PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST (3721 bralcev)
Sreda, 14. 9. 2005
kristinas



Zgodovina Mesta Metelkova se je pričela, ko so tedanji aktivisti sedež poveljstva Jugoslovanske armade spremenili v kraj svobodnega in javnega združevanja ter umetniškega ustvarjanja. Navkljub številnim metanjem polen pod noge s strani Mestne občine Ljubljana, ki je »metelkovcem« za več let odklopila elektriko in vodo ter z nevzdrževanjem in delnim rušenjem objektov poskrbela tudi za njegovo fizično degradacijo, pa je aktivistom uspelo vzpostaviti Avtonomno kulturno cono Metelkova mesto, ki uspešno deluje še danes.

Metelkova je tako postala prostor za izvajanje kakovostne in mednarodno primerljive neinstitucionalne kulture, ki zajema vsa področja umetniških praks. Še vedno pa ostaja trn v peti mestni oblasti, tako levi kot desni, ki metelkovcem vsake toliko časa zagrozi s ponovnim rušenjem. Vedno nove razloge za pritožbe najdejo tudi okoliški prebivalci, ki bi najraje videli, da se vse dejavnosti v Ljubljani končajo najkasneje ob deseti uri zvečer.

Ker preteklost, sedanjost in prihodnost Metelkove še vedno odpira vrsto vprašanj, so včeraj, ob 12. obletnici obstoja Avtonomne kulturne cone Metelkova mesto pripravili multimedijsko intervencijo z naslovom Topografija abecednega mesta.

Multimedijski performans je pripravilo Društvo Mesto žensk v sodelovanju z umetniško skupino Post Theater iz New Yorka in Berlina. Dogajanje, ki je bilo pospremljeno z uvodnimi predavanji Maxa Schumacherja, Matthiasa Böttgerja, Hiroko Tanahashi in Mihe Zadnikarja, je potekalo na dvanajstih prizoriščih severnega in južnega dela Metelkove, kjer je bilo izvedenih 12 različnih performansov. Preko njih naj bi si obiskovalci ustvarili mnenje o pomenu, preteklosti in prihodnosti Metelkove.

Metelkova je tako postala predmet umetniške raziskave dvajsetih medijskih umetnikov, skupin in performerjev, med njimi: Ane Hribar, Ariane Ferfila, Dejana Spasića, Damiana Cimperška, Francesce Debelli, skupine DEKAOS, Tadeja Komavca, Katje Kosi in drugih.

Umetniška intervencija interdisciplinarne skupine A.C.T. ni bila zamišljena kot kritika, obračun ali slavospev Avtonomni kulturni coni. Umetniki so namreč v ospredje postavili prihodnost tega kulturnega mesta v malem oziroma nadaljnji razvoj umetniških praks na tem območju. Hkrati so želeli opozoriti na izvirne kvalitete Metelkove v primerjavi z drugimi umetniškimi središči.

Performansi, ki so jih ustvarjalci najavili z besedami: »Kar se zdi znano, se bo izkazalo za presenetljivo. Kar se zdi bojno polje, bo videti poetično. Kar se zdi očitno, bo osupnilo.«, so zaposlili vse obiskovalčeve čute.

Z vodičko, ki nas je vseskozi priganjala, smo drveli od enega prizorišča do drugega, kjer so se pred nami vrstila različna umetniška dogajanja. Dvanajst performansov je tako ponudilo doživljanje prostora preko video in avdio posnetkov Metelkove, faktične zgodovinske informacije, sicer podprte z veliko humorja in poetiko v tistem najbolj subtilnem pomenu besede. Umetniki so se dotaknili večih vprašanj, med njimi razmerja severnega in južnega dela mesta, stapljanja starega in novega ter možnosti soobstajanja različnih dejavnosti na istem teritoriju, ponudili pa so tudi možne vizije Metelkove v prihodnosti. Ena izmed njih bi nudila turistične oglede Metelkove kot newyorškega Bronxa.

Topografija abecednega mesta je odprla različna vprašanja. Skoraj vsa pa zadevajo tudi mestno občino Ljubljana oziroma njene glavne akterje. Ti se bodo morali odločiti, ali bodo kulturno podobo prestolnice še naprej gradili zgolj na komercialnih prireditvah ali pa bodo končno uspeli pogledati tudi preko zidu na Metelkovi in finančno podprli sodobne umetniške prakse.

Po Metelkovi je drvela Kristina Sluga


Komentarji
komentiraj >>