... preko 130 mrtvih na ulicah Bagdada ...
... osnutek iraške ustave roma v fotokopiranje in branje državljanom ...
... svetovni voditelji Združenim narodom pihajo 60 svečk ...
... RTV referendum: od predigre k pravi stvâri ...
OFF NAPOVEDNIK
Predsednik Evropske komisije, Jose Manuel Barroso, se podaja na misijo deregulacije evropske zakonodaje. Slednja naj bi bila po njegovem mnenju sokriva za odtujenost evropskih državljank in državljanov od njihove širše domovine. Tako bo portugalski nadkomisar v prihajajočem obdobju temeljito revidiral obstoječo ali predlagano zakonodajo, ki prihaja iz Bruslja, paket zakonov,za katere meni, da pa so celo bizarni, pa bo enostavno ukinil.
V kategoriji bizarnih in obsojenih na preklic se je tako znašel tudi predlog Direktive o zaščiti delavcev pred sončnim sevanjem. Tega je že minuli teden zavrnil Evropski parlament, potem ko so se evropski mediji obširno razpisali o tem, da bi si morali v skladu z novimi pravili gradbeni delavci obleči majico, natakarice pa bi si morale zakriti dekolteje. Po besedah Barrosa je predlog direktive postal "šala".
Doslej je Barroso skupaj s komisarjem za industrijo in podjetja Guenterjem Verheugnom preučil že 200 zakonodajnih predlogov v različnih fazah bruseljskega procesa sprejemanja odločitev, med njimi pa določil 69 takšnih, ki jih namerava zavreči.
Poslušate točajkam in gradbenikom senco pred vročim evropskim soncem držeči OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
V vrsti napadov na širšem območju Bagdada je umrlo več kot 130 ljudi. Gre za drugi najbolj smrtonosni samomorilski napad v Iraku od začetka napada na režim Sadama Huseina marca 2003. Samo ob samorazstrelitvi v šiitski četrti Kazimija naj bi umrlo 114 ljudi, še 156 drugih pa je ranjenih. Do samomorilskih napadov je prišlo tudi v četrtih Šula in Adl na zahodu iraške prestolnice, pri čemer je umrlo sedem ljudi. V vasi Tadži, 15 kilometrov severno od Bagdada, so oboroženi napadalci, maskirani v uniforme iraške vojske, ubili 17 moških. Število žrtev se bo skoraj zagotovo še povečalo, saj je na različnih koncih države odjeknilo še več eksplozij, a o mrtvih še ni poročil.
Po večmesečnih težavnih pogajanjih so iraški poslanci danes dokončno oblikovali osnutek ustave in ga izročili misiji Združenih narodov v Bagdadu. Ta ga bo razmnožila in pred referendumom o ustavi, ki bo 15. oktobra, razdelila Iračanom v branje.
Tik pred zdajci so bili v krovni pravni dokument vnešeni trije popravki: določilo, po katerem bo vodne vire, s katerimi je Irak bogat, upravljala država in ne province, določa pa njihovo enakopravno razdelitev po vsej državi. Ustava tudi določa, da bo imel premier dva namestnika in ne treh. Tretja sprememba pa naj bi v ustavo vnesla dikcijo, da je "Irak ustanovna in dejavna članica Arabske lige". Opredelitev, da je "Irak večnacionalna in večverska država, ki je del muslimanskega sveta, njeno arabsko prebivalstvo pa del arabskega naroda," je ostala nedotaknjena.
V zraku pa visijo spremembe ustroja in načinov delovanja Organizacije Združenih narodov. Generalna skupščina je potrdila reformni dokument, ki ga bodo svetovni voditelji potrdili na koncu srečanja ob 60-i obletnici svetovne organizacije, ki poteka od danes do petka. Rešitve, ki so bile soglasno sprejete, so v dokumentu konkretno opredeljene. Vse ostalo je zapisano zgolj v ohlapni, deklarativni obliki. Mednarodno kazensko sodišče in definicija terorizma pa sta v celoti izpuščena. Kofi Annan je za sramotno razglasil tudi izostanek besedila o razoroževanju in neširjenju oborožitve. Kljub vsemu generalni sekretar meni, da je dokument korak naprej.
Še pred uradnim začetkom vrha svetovnih voditeljev ob 60-i obletnici Združenih Narodov v New Yorku se je Janez Drnovšek udeležil neformalnega srečanja voditeljev o medverskem dialogu in sodelovanju za mir. V svojem nagovoru je občestvu potožil o ekoloških problemih, premajhnem vplivu nevladnih organizacij, revščini in boleznih, miru in vojni, ter seveda terorizmu. Kasneje se je srečal tudi z direktorjem Earth Instituta na univerzi Columbia in direktorjem “Projekta tisočletja”, Jeffreyjem Sachsom (izg. Saksom). V pogovoru z notornim sogovornikom je slovenski predsednik ponovno osvetlil večino stvari iz svojega predhodnega nagovora.
V deželi pod Alpami si mnogi želijo podobno goreče predsednikove aktivacije tudi pri vprašanju predloga zakona o nacionalni medijski ustanovi in nanj vezano referendumsko dogajanje, saj gre kljub zapovedani predsednikovi nevtralnosti pri dnevnopolitičnih vsebinah za vprašanje ključnega nacionalnega pomena.
Predsednikovemu zgledu pa nikakor ne sledijo politične, strokovne, takšne in drugačne civilne pobude, niti cerkev, niti mediji. Samooklicana "Neodvisna civilna družba" je pred referendumom o zakonu o Radioteleviziji Slovenija javnim glasilom posredovala razglas, v katerem je vladnemu zakonu izrazila podporo. Predlog novega zakona po mnenju tako imenovanih “neodvisnih” namreč “trga še vedno prisotne komunistične okove politične cenzure”, z njim pa bo –citiramo- “tudi naša najpomembnejša medijska hiša in njeni novinarji lahko začeli poslovati pluralno, strokovno in skladno s kodeksom novinarjev Slovenije”, konec navedka.
Ob referendumu "Neodvisna civilna družba" tudi ugotavlja, da so bili “mediji v času pred osamosvojitvijo izključno v službi tedanje komunistične partije, ob samostojnosti pa so postali orodje lastnikov kapitala, ki je več kot 80 odstotkov še vedno v rokah lastnikov bivše komunistične partije. To velja v skoraj enaki meri za RTVS, kjer se demokracija še ni pričela in je vsebina oddaj odvisna predvsem od klanske cenzure in ne od kakovosti programov."
Predlogu zakona oponirajoča Liberalna akademija pa je v trnovskem KUD-u včeraj popoldne predstavila svoja mnenja in argumente.
///////////////////////////////////////////////
Torej: zaradi nezmožnosti udeležbe Vlada Miheljaka, Marka Milosavljeviča in Bogomirja Kovača je svoje povedal zgolj raziskovalec medijev, Jože Vogrinc:
//////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>