Kljub temu, da naj bi bile po 7. členu ustave Republike Slovenije država in verske skupnosti ločene, slednje pa še med sabo enakopravne ter svobodno delujoče, je po včerajšnjem javnem izstopu vrha domače izpostave Rimskokatoliške cerkve jasno, da se bo prenekateremu dušnemu pastirju že to, pa tudi naslednjo referendumsko nedeljo, med pridigo ovčicam kaj zareklo, kako da je nujno na prihajajočem referendumu podpreti spodbijani zakon o RTV. K temu sta jih namreč včeraj z javnim pozivom povsem nedvoumno pozvali Komisiji za pravičnost in mir ter komisija za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci. Kljub temu, da naj bi bile po 7. členu ustave Republike Slovenije država in verske skupnosti ločene, slednje pa še med sabo enakopravne ter svobodno delujoče, je po včerajšnjem javnem izstopu vrha domače izpostave Rimskokatoliške cerkve jasno, da se bo prenekateremu dušnemu pastirju že to, pa tudi naslednjo referendumsko nedeljo, med pridigo ovčicam kaj zareklo, kako da je nujno na prihajajočem referendumu podpreti spodbijani zakon o RTV. K temu sta jih namreč včeraj z javnim pozivom povsem nedvoumno pozvali Komisiji za pravičnost in mir ter za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci.
Zaenkrat sicer ni nepomembno, da se razen rimskokatoliške verske skupnosti, ki ji je sicer po taisti veljavni ustavi v 39. členu zagotavljena tudi svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja ter izražanja, v predreferendumsko kampanjo ni vključila še prav nobena druga od drugih na Slovenskem delujočih in vsaj po besedilu ustave deklarativno enakopravnih verskih skupnosti. To pač samo zase priča, da pa je v slovenski družbi in ne glede na ustavno zapovedano ločenost tudi državi Rimskokatoliška cerkev vseeno nekaj posebnega. In to tako v družbenem kot povsem politično partikularnem smislu.
Že kar nekaj časa namreč ni nobena skrivnost, nenazadnje pa je to v svojem nagovoru ob tokratni proslavi Marijinega nebovzetja na Brezjah povsem nedvoumno nakazal tudi sam nadškof Alojz Uran, da je aktualna oblast, torej državnozborska koalicija in vlada, katere zakonski predlog preureditve Radiotelevizije Slovenija bo naslednjo nedeljo na referendumski preizkušnji, domači izpostavi rimskokatoliškega občestva in generalštabu v Vatikanu bolj ljuba, kot so ji bile ljube prejšnje vladne in koalicijske garniture. Slovenska Rimskokatoliška cerkev pa ima v okviru Slovenske škofovske konference edina ob nekoliko bolj abstraktni Komisiji za pravičnost in mir tudi posebno, bolj konkretno usmerjeno Komisijo za sredstva družbenega obveščanja.
Tako se je tem Komisijam v imenu referendumske mobilizacije političnega volilnega in na rimskokatoliške dogme prisegajočega državljanskega telesa v posebni Izjavi ob referendumu o Zakonu o RTV Slovenija med drugim zapisalo: Številna javna glasila na Slovenskem so kadrovsko in vsebinsko ostala na ravni preteklega režima, ki je bil ideološko nestrpen in je izključeval vse, ki se z njim niso strinjali, tudi Cerkev z velikim C in verne. Da pa ne bo pomote, kam pes taco moli, so s prstom požugali še nekoliko bolj konkretno. Med drugim tako tudi menijo, da prav Nacionalna televizija in radio o Cerkvi z velikim C dostikrat ne poročata dovolj profesionalno ali pa celo izrazito pristransko. Ter še, da je za ta zastoj profesionalnosti in avtonomije na RTV Slovenija kriva prav sedanja zakonska ureditev.
Zato iz tega izvršnega organa slovenske Rimskokatoliške cerkve seveda zaključujejo s pozivom slovenski javnosti, naj da nacionalni Radioteleviziji priložnost za nadaljnji razvoj in novi zakon na referendumu podpre. V teh krajih je sicer ustavno zagotovljeno svobodno izpovedovanje vere in drugih opredelitev. In tako bi sicer lahko tudi rekli, da ima domača rimskokatoliška cerkev vso pravico nagovarjati tudi drugače ali pač sploh ne verujočo javnost. Problematično sicer je, da gre pri nagovarjanju k referendumski podpori izpodbijanega zakona o RTV za povsem politično odločitev, oziroma še boljše za državljansko pravico. S tem, torej to izjavo in že omenjenim nagovorom nadškofa Urana, pa postane jasno, da pa rimskokatoliška verska skupnost in država na Slovenskem le nista tako zelo ločeni, kot bi to pričakovali glede na sama določila Ustave.
Mogoče nehote, mogoče pa tudi povsem namerno, pa se je štabu domače Cerkve z velikim C povsem nedvoumno zapisalo tudi to, kar se drugi politični zagovorniki izpodbijanega zakona o RTV trudijo zamolčati. To jim je uspelo s trditvijo, da pa bo z uveljavitvijo zakona, ki bo povsem konkretne programske pristojnosti na nacionalni radioteleviziji podvrgel vplivu vladajoče koalicije v Državnem zboru, na Kolodvorski in Tavčarjevi več profesionalnega in nepristranskega poročanja. Kar pač z drugimi besedami povedano seveda sploh ne pomeni, da bo tam zavladalo več novinarske neodvisnosti in avtonomije, pač pa politični vpliv na poročanje radijskega in televizijskega informativnega programa.
Tokratni predreferendumski politični izstop v podporu naslednjo nedeljo izpodbijanemu zakonu o RTV generalštaba domače izpostave rimskokatoliške cerkve tako ponovno opozarja predvsem na neenakopravnost verskih skupnosti na Slovenskem, ter ne na ustavno ločenost, pač pa povsem očitno politično povezanost slovenske RKC s politično garnituro na oblasti. Nenazadnje bodo prav v njenem imenu izza prižnic to in naslednjo referendumsko nedeljo agitirali podštabu iz Ljubljane in generalštabu iz Vatikana podrejeni dušni pastirji. Če pa bo operacija uspela in bo nov zakon o RTV tudi dejansko uveljavljen, se bosta domačim katoliškim sredstvom obveščanja, naštetim na spletnih straneh RKC, ob že navedenem uredništvu verskih oddaj na televiziji Slovenija, pridružila še informativna programa nacionalnega radia in televizije.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s pokristjanjevanjem novinarjev in urednikov nacionalne radiotelevizije v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>