Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Za ali proti – nedeljskemu sprehodu do volišča (3039 bralcev)
Sreda, 21. 9. 2005
tomazza



PROTI
ZA
Javnomnenjske raziskave pričajo, da pa vas le ni tako malo, ki še vedno pravzaprav ne veste, ne zakaj sploh gre, oziroma o čem se bo pravzaprav sploh odločalo na nedeljskem naknadnem zakonodajnem referendumu o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ne ali bi si to nedeljo z odhodom na volišče pravzaprav sploh pustili pokvariti zaenkrat kljub takšni referendumski odločitvi izpred dveh let zakonsko še ne prepovedano nedeljsko romanje v bližnje nakupovalno središče. Toda na prvi pogled se vendarle zdi, da so stvari popolnoma jasne. Usoda nacionalne Radiotelevizije in tam delujočih bo na nedeljskem referendumu pravzaprav zgolj drugotnega pomena. Sam referendumski rezultat pa bo predvsem nakazal, kako zelo globoko se je ta domnevno demokratična družba vrnila v predsocialistično svetonazorsko razdelitev na liberalce in konzervativce iz demokratično zaostalih časov na začetku 20. stoletja.
Javnomnenjske raziskave pričajo, da pa vas le ni tako malo, ki še vedno pravzaprav ne veste, ne zakaj sploh gre, oziroma o čem se bo pravzaprav sploh odločalo na nedeljskem naknadnem zakonodajnem referendumu o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ne ali bi si to nedeljo z odhodom na volišče pravzaprav sploh pustili pokvariti zaenkrat kljub takšni referendumski odločitvi izpred dveh let zakonsko še ne prepovedano nedeljsko romanje v bližnje nakupovalno središče. Toda na prvi pogled se vendarle zdi, da so stvari popolnoma jasne. Usoda nacionalne Radiotelevizije in tam delujočih bo na nedeljskem referendumu pravzaprav zgolj drugotnega pomena. Sam referendumski rezultat pa bo predvsem nakazal, kako zelo globoko se je ta domnevno demokratična družba vrnila v predsocialistično svetonazorsko razdelitev na liberalce in konzervativce iz demokratično zaostalih časov na začetku 20. stoletja.

Aktualna parlamentarna politika je namreč postmodernemu družbenemu babilonu 21. stoletja ustrezno politično razmišljujočim državljanom in državljankam nastavila svojevrstno past. Vsi, ki se boste to nedeljo le sprehodili do referendumskih volišč in tam v skladu z navodili obkrožili besedo ZA ali PROTI, se boste z odločanjem o referendumskem vprašanju, ki se sicer glasi: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je na predlog Vlade Republike Slovenije sprejel Državni zbor 15. julija 2005?, pravzaprav zgolj svetonazorsko opredelili. Torej ali ste naš ali njihov. Tretje poti, razen seveda, če boste ostali doma, namreč v tej dilemi ni.

Kaj bo torej pravzaprav sploh pomenila državljanska opredelitev nedeljskih sprehajalcev na referendumska volišča? Če boste ZA – seveda niste zgolj za uveljavitev tega po besedah njegovih zagovornikov tako oh in sploh demokratičnega in evropskega zakona ter pravzaprav hierarhično-vojaško ustrojenega modela nacionalne Radiotelevizije, ki ga ta prinaša. Če boste ZA, bo to pač pomenilo, da ste med drugim tudi bogaboječi, da vam avtoriteta pač ni tuja in da prisegate na vrednote kot so narod, družina, red in disciplina ter ostalo svetonazorsko konzervativno navlako.

In če boste PROTI – si sploh drznete ne biti PROTI? – bo to pač pomenilo, kako zelo vas skrbi ta mračnjaški in predmoderni demokratični duh, ki se pod pokroviteljstvom politično povsem jasno konzervativno profilirane aktualne koalicije in ob nemoči aktualne po novem ponovno liberalne opozicije na velika vrata vrača v to deželo. Na vaši prvi bojni črti so: neodvisnost medijev od političnih in kapitalskih pritiskov, pravica do javnega izražanja mnenj, ki oblasti, pravzaprav pa politiki nasploh niso povšeči, še tisto malo nekaj vzvodov novinarske neodvisnosti in avtonomije, ki jih ta do številnih družbenih pojavov postmodernega babilona že tako ali tako povsem nestrpna dežela sploh še premore. In podobne iz liberalnega svetonazorskega prepričanja izhajajoče podobne reči.

Zaskrbljenost nad uveljavitvijo novega zakona o RTV, ob upoštevanju, da pa tudi sedanji nikakor ni najboljša možna rešitev, sicer ni neutemeljena, saj bo, že tako ali tako zaradi političnih pritiskov ne utišana pač pa nevtralizirana nacionalna radiotelevizija, še bolj degradirana. In sicer zgolj na iz strani vladajoče koalicije politično vodeni prenosnik vrednostno nevtralnih informacij do oči in ušes domačega televiziranega državljanskega občestva. Kar pa je pravzaprav dosežek, ki se ga ne bi sramovali niti vodilni ideologi soc-realizma, po katerih je pluralnost mnenj v medijih tako ali tako družbeno kontraproduktivna. Pravzaprav je potem povsem odveč tudi o samih medijih sploh govoriti v množini.

Na svetonazorsko past, ki nam jo je državljankom in državljanom nastavila aktualna politika, pa seveda opozarja tudi do samih skrajnosti zbanalizirana predreferendumska kampanja, v kateri so predvsem zaradi papagajske prizadevnosti zagovornikov zakona, vsi resni argumenti v razpravi o tem, kaj sploh je in kaj naj bo slovenska nacionalna televizija, zreducirani na demagoške puhlice. Te pa so državljanskemu ljudstvu, že kar nekaj časa degradiranemu na pasivno televizijsko občestvo, ljube.

Tako pravzaprav sploh ne gre za to, ali nov zakon o RTV prinaša več demokratičnosti, javnosti ali pač novinarske neodvisnosti in avtonomije, pač pa za to, kaj ideologom iz obeh taborov ti pojmi pravzaprav sploh pomenijo. Gre pač za svetonazorski ideološki spopad za interpretacijo pojmov, ki pa smo mu pravzaprav te dni priča povsod po svetu. Tako tudi v tej predreferendumski kampanji že zdavnaj ni več pomembno, kaj kriči ta ali oni javno nastopajoči, pač pa iz katerega tabora je in kaj mu pravzaprav denimo demokratičnost odločanja, avtonomija ali javnost sploh pomenita.

Pa da ne bo pomote, na nedeljskem referendumu izpodbijani zakon o radioteleviziji Slovenija je slab. Toda pravzaprav bi niti ne bilo tako narobe, če bi ga aktualni koaliciji uspelo uveljaviti, saj bi nesposobnost njegovih avtorjev in vladajoče politike povsem nedvoumno razgalil čas. Zaradi politično vsiljenega svetonazorskega preštevanja domačega državljanskega občestva, pa je vseeno potrebno opozoriti na v teh predreferendumskih dneh povsem spregledano dilemo. In sicer, ali se je torej to nedeljo sploh vredno sprehoditi na referendumska volišča?

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem prispeval do nedeljskega za 21. stoletje preživetega preštevanja na naše in njihove ravnodušni Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>