Petek, 30. 9. 2005
jizah
Nobody je tour Dj slovitega Scotta Herrena alias Prefuse 73-ja.
Nobody je tudi njegov kolega in partner v projektu imenovanem "L.A. Correction". In ne, Nobody ni novinec, saj je že v devetdesetih izdajal veliko indie mix tapov, do sedaj izdal dve plošči na založbi Ubiquity, sicer pa nadaljuje glasbo, ki jo je definiral Dj Shadow, trenutno pa so mu stilsko najbližji - Japonec Dj Krush, Prefuse 74 in Four Tet. S svojo sončno kalifornijsko plato, nas spravlja v lenobno voljo, z dobro produkcijo in prijetno uporabo vokalov, pa nas skozi slabe tričetrt ure dolgo ploščo vodi v maniri inštrumentalnega in jazzy hiphopa, triphopa, lounga, španskega melosa ter pridihom psihadelije in še česa drugega.... RADIO ŠTUDENT na sporedu: 30.9.2005
TOLPA BUMOV petek ob 19.00
NOBODY And Everything Else… (Plug Research, 2005)
*Dj Shadow je bil revolucionar in njegov prvenec »Endtroducing« je bil revolucija. Revolucija kreiranja eksperimentalnih, a hkrati lepo ujemajočih se inštrumentalnih hiphop beatov, ki bi jo lahko razdelili na dva dela. Prvi obsega brskanje po starih obskurnih ploščah in izločanje kratkih delčkov v na novo narejen komad; iz večih delov tako nastane kompleksna celota. Drugi del pa obsega delo klasičnega raperskega »beatmakerja«, človeka, ki postavlja beat. Po letu 1996, ko je »Endtroducing« prišla na police ploščarn, se je eksponiralo mnogo drugih bolj ali manj uspešnih oponaševalcev, z zelo očitnimi vplivi dela Dj Shadowa, pa naj si bo to brskanje po starih, pozabljenih vinilnih platah ali zgolj pri produciranju pretežno inštrumentalnega hiphopa.
V zadnjih letih je med zadnjimi precej popularen Scott Herren, mnogim bolj znan pod svojima alterego imenoma Prefuse73 ali pa Savath & Savalas. In prav Scott Herren ima na svojih nastopih, s seboj tudi Dj-a, ki sliši na ime Nobody, sicer pa skupaj tvorita tudi vse bolj viden dvojec »L.A. Correction«, ki je svoje prvo sodelovanje ovekovečil na letošnjem izdelku Prefuse 73-ja, imenovanem »Surrounded By Silence«. Ravno v sončnem Los Angelesu oz. Kaliforniji pa domuje Nobody, ki sicer sliši na ime Elvin Estela in je pravzaprav veteran t.i. neodvisne zahodnoobalne mixtaperske smetane devetdesetih, svoje prve produkcijske izdelke pa je izdajal na vse bolj prepoznavni založbi »Ubiquity«. Prva plošča »Soulmates« tako datira v leto 2000, njegovo nadaljevanje "Pacific Drift: Western Water Music Vol. 1« pa v leto 2003, obe pa sta za mnoge ostale precej neopažene.
Skupina inovatorskih hiphop producentov, ki jo pravzaprav težko uvrstimo v katerokoli glasbeno zvrst, saj niha med zvoki temačnega trip hopa, tipičnimi postavitvami raperskih bobnov z izrazitimi bas linijami, lounga, neo-soula ter ponavadi tudi kakšnih azijskih, afriških ali drugačnih etno vzorcev. V kolikor so v zadnjih letih, poleg Prefusa, najizrazitejši pri tem še japonec Dj Krush, Caribou ter Four Tet, pa je tovrstnih s svojo glavo mislečih in s trendi neobremenjenih producentov vse več. Najbolj zanimivo se mi zdi to, da je njihova publika pravzaprav zelo različna, od uglajenih damic srednjih let, do bolj odprtih hiphoperjev, triphoperjev, ljudi, ki se učijo ob tovrstni glasbi, privržencev psihadeličnega popa, sample manijakov in mnogih drugih glasbeno odprtih glasbenih zaljubljencev. Takšni so očitno tudi šefi založbe »Plug Research«, ki je ploščo »And Everything Else …« tudi izdala, v svojem arzenalu glasbenih ustvarjalcev pa imajo še enega produkcijskega maga – Daedelusa.
Poletna plošča, za lenobne vročinske dneve, nam prezrcali stanje zaspanega sončnega Los Angelesa poleti. Neobremenjeno poslušanje jazzy hiphop beatov, s sanjajočimi vokali raznih alternativnih, založniško neodvisnih vokalistk, namreč kot večina drugega hiphopa ne bazira na sporočilnosti, temveč nam ponuja glasbo za vse mogoče priložnosti, še najbolj pa za pozne večerne ure, ko se odpravljamo spat. Psihadelična introspektivnost nam ponuja močne zvoke bobnov, prefinjene in odlično vklapljajoče basovske linije ter vključevanje vseh mogočih samplov, ki nam pričarajo pester skupek atmosferičnega, zasanjanega hiphopa. Dodajanje vseh mogočih keyboardov, orgel, tihih in skoraj neopaznih kitarskih efektov in »delayov«, folk vokalov ter znanostjo ustvarjanja beatov, nas pripelje do zelo emocionalno nabite plošče, bazirane na osnovi breakbeat obsesije izpred nekaj let.
Morebiti je bilo pričakovati malce več eksperimentalnosti, vendar pa že v drugem komadu Nobody preseneti s klavstrofobično priredbo zasedbe Flaming Lips, v komadu »What Is The Light?«. Zatripano vplivanje garažne psihadelije, nam predstavlja svet lenobnega poležavanja v domačih stanovanjih, skupaj z dremajočim kalifornijskim poletnim zvokom pa nam ponuja relaksacijo polno emocij, nekaj, sicer kratkih humorističnih vpadov, ki pa je vseeno prezentno v dovolj globokem svetu hiphop groova. Od drugih podobnih plošč, se »And Everything Else …« razlikuje po tem, da so skorajda vsi vokali uporabljeni kot dodaten inštrument, saj recimo, edini resni raperski gost rapa v španščini, kar da mnogim, ki španščine ne razumemo, popolnoma nov kontekst, saj gledamo tokrat le na formo, ton glasu, zven vokala, flow in kako vse skupaj sede na obstoječo glasbeno podlago. Skozi celotno ploščo najdemo tudi nekaj gostov, poleg že omenjenega Prefuse 73, so tu predvsem vokalistke, ki so svoj glas ponudile za ozadje, kot recimo Mia Doi Todd, ali pa člane, avtorju teksta povsem neznanih zasedb, kot so Beachwood Sparks ali Aisler's Set.
Skozi celotno ploščo naletimo na izdelek, ki svojemu skoraj minimalističnemu stilu primernem okostju, vsakomur ponuja nekaj, hkrati pa uspešno deluje tudi kot celota. Ritmično lupino bobna in basa, na katero se lepijo ostali sampli, dodatni inštrumenti ter neopazno v prvi plan prihajajoči vokali, Nobody dobro pripelje do konca. V trenutkih, ko je dobre introspektivne godbe na sceni premalo opaziti, nam sončne, atmosferične melodije, z mračnimi bobni, pričarajo dremajoč album, ki nas popelje v naš lasten svet in se premeteno zaključi z lenobno, akustično kitarsko organsko siesto. Za razliko od mnogih drugih albumov, pa ima Nobody še eno prednost: plošče ni razpotegnil na nepotrebnih 60 oz. 70 minut, temveč je zaključek plošče že pri nepopolne tričetrt ure.
Tolpo je spisal Jizah
Komentarji
komentiraj >>