V današnji oddaji se bomo sprehodili skozi razvoj duba na francoskih tleh, nekaj več povedali o glavnih akterjih na področju založništva, ter predstavili seveda cel kup bendov in muzike z enim skupnim imenovalcem – francoski dub. Ko izrečemo magično besedo dub, večina takoj pomisli na stare mogotce iz zaprašenih jamajških studiev, na Kinga Tubbyja, Yabby Youja, Princea Jammyja in ostale, ki so mojstrsko poznavanje studijskih tehnik nadgradili v svojevrstno umetnost. Umetnost, ki še danes navdušuje in fascinira mnoge. Skozi čas se je snemalna in ostala studijska tehnologija sicer spreminjala, toda osnovna ideja je vseskozi ostajala ista. S pomočjo studijskih pripomočkov ustvariti novo glasbo iz predhodno posnetega gradiva. In če je na začetku dub obstajal le kot druga stran reggae singlic, se je skozi čas zaradi specifične izrazne moči uspel povsem emancipirati in danes lahko rečemo, da obstaja kot poseben žanr z zlahka prepoznavnim zvokom.
Francoska dub scena se je postopno zgrajevala skozi osemdeseta v Parizu in provinci. Najzgodnejši sound systemi so nastopali naskrivaj, v kleteh sakralnih zgradb, pod mostovi, v podzemnih garažah, na barkah, skratka povsod, kjer so lahko priklopili svoja ozvočenja. Lokalne dub produkcije praktično ni bilo, kvečjemu se je dalo dobiti nekaj plošč, uvoženih iz Velike Britanije ali pa skorajda z religiozno konotacijo prinešenih iz Jamajke. Klasična poteza pionirjev je bila, da so na B stran plošče, kjer so našli instrumentalno verzijo komadov, samo dodali francoska besedila in glej ga komadek. Sčasoma so se zgodnji toasterji le nekako prebili do izdaje svojih produkcij.
Večina pa jih je vendarle ostala na stranskem tiru, saj niso mogli oz. niso znali priti v kontakt z Babilonom – oz. z velikimi založniškimi hišami. Reggae scena v Franciji se je zaradi notranjih prepirov in disidentskega rastafarianizma kmalu razkrojila. V kreacijah francoskih skupin je bilo čutiti preveč religioznih napetosti. Lahko bi rekli, da so bili zgodnji francoski reggaejaši kar malce preveč roots. Medtem so v Veliki Britaniji precej bolj zagovarjali urbani pristop. Reggae poeti so se v besedilih začeli posluževati političnega diskurza.
S popularizacijo rapa v devetdesetih so izgubili še ta primat, s punk rockom pa se Francozi tako ali tako nikoli niso preveč marali. Pozicija dub glasbe v Franciji, pa tudi širše, je vztrajno lezla navzdol, dokler se konec devetdesetih ni zgodil preobrat. Pojavljale so se nove in nove generacije glasbenih navdušencev. Techno-deca je prevezla kontrolo, spojila dub s technom, nato z jungleom. Naenkrat je bilo vse mogoče. Prevladujoči trendi v elektronski glasbi so se zlahka spajali v dubovski talilnici. Francoski producenti so, rešeni kompleksov, ki so jih spremljali iz preteklosti, končno šli v ofenzivo.
Dub je postal stil komponiranja glasbe tehno generacije. Domači studio je nadomestil odsotnost zvočnih inženirjev, kakršne poznamo iz zlatega obdobja jamajškega duba. Iniciativa se je pojavljala po celotni francoski deželi. Ne samo v prestolnici, ampak tudi širše, po provincah. Na jugo-zahodu Colinn Zukkie, na severo-vzhodu Housatonic. Mešanica različnih stilov in visoke tehnologije je kulminirala v zabavah kolektiva Dub Action, ki so ob povečanem zanimanju vodile končno tudi v ustanovitev prve francoske dub založbe Hammer Bass, ki sta jo ustanovili ekipi Rasboras Dub Tribe in Primitive. Založba deluje še danes, na njej pa izdajajo že uveljavljena imena, kot so Djins, Dub Wiser, Manasseh, v svoje vrste pa vedno znova uspevajo pritegniti tudi mlajše ustvarjalce, npr. Brain Damage, Kanka in Fedayi Pacha.
Poleg založbe Hammerbass drugo gonilno vejo francoskega duba predstavlja založba Jarring Effects, ki ima pod svojim okriljem bende, kot so Ez3kiel, High Tone, Lab°, Kali Live Dub, L'Oeuf Raide, Highvisators in Löbe Radiant Dub System. Za promocijo francoskega duba v svetu je bila na prehodu v novo tisočletje precej zaslužna nemška založba Echobeach iz Hamburga, ki je na znameniti seriji French Dub Connection svetovnemu občinstvu predstavila obetajoča imena francoskega duba. Mnogi smo prav s pomočjo teh dveh izvrstnih kompilacij prvič slišali, da se dub, odličen dub, igra tudi v Franciji. To so lansko leto končno izvohali tudi založniški velikani. Pri EMI-ju je namreč izšla kompilacija I Dub You v dveh delih, ki so jo sestavili naši stari znanci Dub Action Sound System, nanjo pa ob bok najvidnejšim svetovnim ustvarjalcem sodobnega duba uvrstili še vse zanimivejše francoske bende.
Zanimive povezave:
Bangarang
HammerBass
Jarring Effects
Dubzone
Sounds Around
Komentarji
komentiraj >>