Kljub na prvi pogled za prihodnost zaenkrat še največjega približka neodvisnega kulturnega centra v Ljubljani usodnim točkam dnevnega reda, včerajšnji Forum Metelkove mesta ni prinesel konkretnih odgovorov na izzive, ki jih pred tam delujoče in druge uporabnike prinaša evropska prihodnost. Če že kaj, je bila po dolgem času fascinantna vsaj udeležba na Forumu, temu zaenkrat še edinemu krovnemu telesu, ki združuje na Metelkovi delujoče organizacije in druge posameznike in posameznice. Dosti manj pa sama debata o novi najustreznejši krovni osebi in predstavitev Razvojnega načrta Kulturnega centra Metelkova mesto za leta 2007 do 2013, ki ga je po navodilih in po vprašalniku načelnika Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost Blaža Peršina sestavil ter na Forumu predstavil uslužbenec in pooblaščenec mesta Ljubljane Dario Sereval.
Kljub na prvi pogled za prihodnost zaenkrat še največjega približka neodvisnega kulturnega centra v Ljubljani usodnim točkam dnevnega reda, včerajšnji Forum Metelkove mesta ni prinesel konkretnih odgovorov na izzive, ki jih pred tam delujoče in druge uporabnike prinaša evropska prihodnost. Če že kaj, je bila po dolgem času fascinantna vsaj udeležba na Forumu, temu zaenkrat še edinemu krovnemu telesu, ki združuje na Metelkovi delujoče organizacije in druge posameznike in posameznice. Dosti manj pa sama debata o novi najustreznejši krovni osebi in predstavitev Razvojnega načrta Kulturnega centra Metelkova mesto za leta 2007 do 2013, ki ga je po navodilih in po vprašalniku načelnika Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost Blaža Peršina sestavil ter na Forumu predstavil uslužbenec in pooblaščenec mesta Ljubljane Dario Sereval.
Kljub temu da Avtonomnemu kulturnemu centru Metelkova mesto ta Razvojni načrt v mnogo čem spodbija predvsem in prav avtonomnost, mu sicer ni mogoče odrekati drznosti in ambicioznosti. Toda po slišani argumentaciji zagovornikov sicer včeraj nedorečene legalizacije oziroma institucionalizacije, ki je na momente spominjala na demagoškost predreferendumske kampanje o zakonu o nacionalni Radioteleviziji, je vseeno potrebno izpostaviti nekaj povsem očitnih partikularnih interesov.
Predvsem interes mesta, oziroma še bolje zaradi razkola v svetniški skupini Liberalne demokracije in s tem mestni koaliciji v tem trenutku pravzaprav politično nemočne ekipe ljubljanske županje Danice Simšič, je na Forumu zastopal mestni uslužbenec in avtor samega Razvojnega načrta Dario Sereval. Kljub posameznim diskvalifikacijskim prijemom, s katerimi je poskušal utišati nekatere vsaj par desetletij mlajše sogovornike, je pozornost prisotnih pritegnil predvsem z govorjenjem o 3 milijardah slovenskih tolarjev, ki da bi se jih ob uspešni legalizaciji dalo izpuliti iz evropskih strukturnih skladov, s tem povezanimi infrastrukturnimi pridobitvami, kot so denimo centralno ogrevanje, prezračevanje in urejena okolica, ter akcijskim načrtom zaposlovanja petih hišnikov, menedžerske strukture in še nekaj kustosov za povrh.
Dejstvo sicer je, da je Mesto pač lastnik zemljišča, na katerem domuje ta zaenkrat še največji približek neodvisnega kulturnega centra v Ljubljani. Sicer o tem, kakšen lastnik je in kakšne vse vizije so v zvezi z namenskostjo in idejno platformo delujočih na tem zemljišču prihajale iz Magistrata, priča že sama zgodovina in tamkajšnja arheološka ter arhitekturna dediščina. Nenazadnje je bila še pred pičlim poldrugim letom politična volja taiste koalicije na Magistratu, da se naj pri življenju ohrani samo polovica Metelkove mesta. In mestnim politikantom je bilo ob tem prav vseeno ali pod stroji pade njen severni ali pač južni del. Takrat se je pač računalo, da bo to zadovoljilo požrešne apetite ljubljanskega gradbenega lobija, ki se temu zaradi same lokacije neprecenljivemu kosu zemljišča pravzaprav še nikoli ni dokončno odrekel.
Do zasuka politične volje na Magistratu je prišlo po zadnjih državnozborskih volitvah pred dobrim letom dni. Kot kolateralna škoda političnega spopada med mestno in novo državno oblastjo se je tako na Metelkovi izpostavilo rušenje Male šole, k izvršbi katerega je po sicer neuradnih, a preverjenih informacijah inšpektorat za okolje in prostor pozivala prav državna oblast oziroma Vlada. Mala šola in tudi vsi drugi za rušenje predvideni objekti in njihove posamezne arhitekturne izboljšave sicer še stojijo. In bodimo pošteni, temu je tako tudi zaradi prizadevanj aktualne mestne oblasti, ki pa bi si z legalizacijo in krovno institucionalizacijo Metelkove mesta očitno želela postaviti svojevrsten vizualni urbanistično-arhitektonski spomenik.
Nenazadnje je taisti Dario Sereval, ki v imenu teh mestnih interesov in ob salvah smeha navzočih vehementno razgrinja načrte, po katerih bo mesto dokupilo nekatera okoliška zemljišča, da bo na njih bodoča krovna organizacija Metelkove gradila koncertno dvorano in še en hostel, ki da ga bodo upravljali prav Metelkovci, že pred kakim letom povsem nedvoumno priznal, da mu je vzpostavitev nove krovne pravne osebe naložil ljubljanski podžupan Miloš Pavlica. Tudi ta pa seveda prihaja iz politične stranke trenutno zaradi razpada mestne koalicije pravzaprav izvršilno povsem nemočne županje Danice Simšič. Da pa bo ta na tej funkciji ostala tudi po vse bližjih lokalnih volitvah jeseni 2006, pa tako ali tako verjamejo zgolj še najbolj nepopravljivi politični optimisti.
Logika delovanja aktualne mestne oblasti je tako pravzaprav prozorna. Če se bo ob načrtovani vzpenjači reklo, za to je pa zaslužna Vika, bi ob končni legalizaciji Metelkove mesta obveljalo, bravo Danica. Toda za to je potrebno Metelkovo mesto kot trenutni avtonomni kulturni center z zelo raznolikim statusom poenotiti in v celoti spraviti v legalne okvirje. Tudi zato se je Dariu Serevalu v razvojnem načrtu mirno zapisalo, da morajo društva, zavodi in posamezniki ter posameznice, ki delujejo v kulturnem centru Metelkova mesto, ustanoviti pravno telo, ki bo pripravilo in vodilo obnovo, upravljalo objekte ter skrbelo za skupne interese.
Kljub nedorečenosti debate in predlaganem osnutku najustreznejše krovne organizacije po mnenju predlagateljev da še vedno Avtonomnega kulturnega centra, pa se ni moč otresti vtisa, da gre pri načrtih Magistrata za institucionalizacijo Metelkove mesta predvsem za njeno politizacijo. Da bi do tega prišlo ne zgolj v širšem, zunanjem svetu, kot mu pravijo Metelkovci, pač pa tudi na sami Metelkovi, pa priča tudi sam prvi predlog osnutka notranje strukture krovne organizacije, saj mimogrede uvaja predstavniško oziroma bolje delegatsko demokracijo.
Izzivi, ki jih pred na Metelkovi delujoče in druge uporabnike tega mesta prinaša prihodnost, pa vendarle niso in tudi ne morejo biti zgolj pravno-organizacijske narave. Politične strukture, pa naj bo na ravni mesta ali pač države, namreč neodvisni kulturni produkciji niso in tudi nikoli ne bodo naklonjene. Dilema je namreč povsem vsebinska, vprašanje namreč je, ali je tovrstna kulturna produkcija še sploh neodvisna. In prav o samih vsebinah, in viziji strukturne oblike, ki naj jih zagotavlja, bo na prihajajočih Forumih očitno še tekla beseda.
ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment sem z iz Magistrata vsiljenim poskusom politizacije Metelkove mesta v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>